REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kako so ZDA že tretjič v zgodovini porazile Nemčijo - in z njo prvič tudi Slovenijo ter celotno Evropsko unijo

Kako so ZDA že tretjič v zgodovini porazile Nemčijo - in z njo prvič tudi Slovenijo ter celotno Evropsko unijoOdnos Združenih držav Amerike in Evropske unije v karikaturi, kot ga vidi Global Times. Vir: Zajem zaslona, Telegram

Razstrelitev plinovodov Severni tok 1 in Severni tok 2 je številne komentatorje zahodnih medijev spodbudila k razširjanju najbolj divjih teorij zarot, v katerih imajo glavno vlogo znova »zlobni Rusi.«

Ti naj bi celo sami razstrelili plinovode, samo da bi škodili Evropi.

Da je ta ista Evropa pred tem sama s sankcijami onemogočila dotok plina v Evropsko unijo in da razstreljevanje lastnih plinovodov, ki jih lahko zapreš z obratom ventila ni ravno smiselno, ti genialni analitiki očitno niso pomislili.

Kaj se v resnici skriva za temi mnogim nerazumljivimi potezami in zakaj je vojna v Ukrajini dejansko vojna Združenih držav Amerike proti Evropski uniji pa pojasnjuje Michael Hudson, raziskovalni profesor ekonomije na univerzi Missouri v Kansas Cityju in raziskovalni sodelavec na Ekonomskem inštitutu Levy na kolidžu Bard.

NATO je postal evropsko telo za oblikovanje zunanje politike, celo do te mere, da prevladuje nad domačimi gospodarskimi interesi.

O tem, da so ZDA »porazile Nemčijo že tretjič v zgodovini« je pojasnil že v svojem članku 28. februarja letos, štiri dni po začetku ruske »posebne operacije« v Ukrajini.

Poglejmo torej, kako pojasnjuje ukrajinsko vojno, na katero gleda seveda povsem drugače kot večina »osrednjih« zahodnih medijev.

Hudson začenja svojo analizo s stavkom svojega nekdanjega šefa Hermana Kahna, ki je večkrat v svojih govorih opozarjal, kako so ga v srednji šoli v Los Angelesu učili, da »vojne niso nikoli ničesar rešile.«

Orodje ZDA v Evropi je - NATO
Orodje ZDA v Evropi je - NATO. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Hudson v nadaljevanju razlaga, zakaj se Kahn sam s tem ni strinjal, zato je naredil »sezname najrazličnejših stvari, ki so jih vojne v svetovni zgodovini rešile ali vsaj spremenile.«

Kdo je začel vojno?

Imel je prav in to je seveda cilj obeh strani v današnjem soočenju nove posredniške in hladne vojne v Ukrajini, sklene Hudson.

Vprašanje, ki si ga je treba zastaviti, je, kaj današnja nova hladna vojna ob ameriški posredniški vojni z Rusijo v Ukrajini poskuša spremeniti ali »rešiti«.

Za odgovor na to vprašanje pomaga vprašanje, kdo je začel vojno?

Vedno sta dve strani – napadalec in napadeni. Napadalec si prizadeva za določene posledice, napadeni pa išče nenamerne posledice. V tem primeru imata obe strani svoj sklop predvidenih posledic in posebnih interesov, pojasnjuje Hudson.

Ameriška politika Clintonove administracije z novo vojaško širitvijo ZDA prek Nata prinesla 30-letno dividendo v obliki preusmeritve zunanje politike Zahodne Evrope in drugih ameriških zaveznikov iz njihove domače politične sfere v ameriški »nacionalno-varnostni blob.«

Aktivna vojaška sila od leta 1991 so ZDA. Zavračanje medsebojne razorožitve držav Varšavskega pakta in NATO pakta ni prineslo »dividend miru.«

Namesto tega je ameriška politika Clintonove administracije z novo vojaško širitvijo ZDA prek Nata prinesla 30-letno dividendo v obliki preusmeritve zunanje politike Zahodne Evrope in drugih ameriških zaveznikov iz njihove domače politične sfere v ameriški »nacionalno-varnostni blob« (beseda za posebne rentniške interese, ki ne smejo biti imenovani).

NATO je tako postal evropsko telo za oblikovanje zunanje politike, celo do te mere, da prevladuje nad domačimi gospodarskimi interesi.

»Nedavno izzivanje Rusije s širitvijo ukrajinskega protiruskega etničnega nasilja s strani ukrajinskega neonacističnega režima po majdanskem prevratu po letu 2014 je imelo za cilj izsiliti obračun. To je odgovor na strah ZDA, da izgubljajo svoj gospodarski in politični nadzor nad svojimi zavezniki v Natu in drugimi sateliti dolarskega območja, saj so te države videle svoje glavne priložnosti za dobiček v povečanju trgovine in naložb s Kitajsko in Rusijo,« poudarja Hudson.

Joe Biden: "Zaupajte nam, posrečilo se nam bo"
Joe Biden glede začetka obratovanja plinovoda Severni tok 2: »Zaupajte nam, posrečilo se nam bo«. Vir: Zajem zaslona, Twitter

»Da bi razumeli, kateri cilji ZDA so ogroženi, je treba razumeti ameriško politiko in 'blob', to je vladno centralno načrtovanje, ki ga ni mogoče razložiti s pogledom na navidezno demokratično politiko. To ni politika ameriških senatorjev in predstavniki zastopajo svoje volilne okraje ali zvezne države v kongresu,« opozarja Hudson.

Tri ameriške oligarhije obvladujejo zunanjo politiko ZDA

Nedavno izzivanje Rusije s širitvijo ukrajinskega protiruskega etničnega nasilja s strani ukrajinskega neonacističnega režima po majdanskem prevratu po letu 2014 je imelo za cilj izsiliti obračun.

Bolj realistično je gledati na gospodarsko in zunanjo politiko ZDA z vidika vojaško-industrijskega kompleksa, naftno-plinskega (in rudarskega) kompleksa ter bančnega in nepremičninskega kompleksa kot z vidika politike republikancev in demokratov.

Ključni senatorji in predstavniki ameriškega kongresa ne zastopajo interese svojih zveznih držav in okrožij toliko, kot industrijske interese svojih glavnih donatorjev v politični kampanji.

Vennov diagram bi pokazal, da v današnjem svetu ameriški politiki večinoma predstavljajo tiste, ki prispevajo za njihove kampanje, ne volivcev. In ti »prispevkarji« so v bistvu razdeljeni v tri glavne skupine.

»Tri glavne oligarhične skupine so kupile nadzor nad senatom in kongresom, da bi postavile svoje oblikovalce politik v zunanje in ministrstvo za obrambo. Prvi je vojaško-industrijski kompleks (MIC): podjetja, kot so Raytheon, Boeing in drugi proizvajalci orožja, so močno diverzificirala svoje tovarne in zaposlovanje v skoraj vseh zveznih državah, zlasti pa v kongresnih okrožjih, kjer so izvoljeni ključni vodje kongresnih odborov.

Njihova gospodarska osnova je monopolna renta, ki jo pridobivajo predvsem od prodaje orožja Natu, bližnjevzhodnim izvoznikom nafte in drugim državam s presežkom v plačilni bilanci.

Delnice teh podjetij so narasle takoj po novicah o ruskem napadu, kar je povzročilo dvodnevni skok borz, ko so vlagatelji spoznali, da bo vojna v svetu stroškovnega 'kapitalizma Pentagona' (kot ga je opisal Seymour Melman) zagotovila nacionalno-varnostni dežnik za monopol profitov vojne industrije. Senatorji in kongresni predstavniki iz Kalifornije in Washingtona tradicionalno zastopajo MIC, skupaj s trdnim provojaškim jugom ZDA.

Vojaška eskalacija prejšnjega tedna obljublja skokovito rast prodaje orožja Natu in drugim zaveznikom ZDA. Nemčija se je hitro strinjala z dvigom izdatkov za orožje na 2 % BDP.«

Drugi večji oligarhični blok je sektor nafte in plina, ki pridobiva rento, ki se mu pridružuje rudarstvo (OGAM), ki izkorišča posebno ameriško davčno favoriziranje, saj je to podeljeno podjetjem, ki izkoriščajo naravne vire iz zemlje.

Tako kot pri bančništvu in nepremičninah je cilj tega sektorja (OGAM) do maksimuma povečati ceno svoje energije in surovin, da bi čim bolj povečali svojo naravno-povprečno rento.

Monopolizacija naftnega trga dolarskega območja ter njegova izolacija od ruske nafte in plina je bila glavna prednostna naloga ZDA že več kot leto dni, saj je plinovod Severni tok 2 grozil, da bo povezal zahodnoevropsko in rusko gospodarstvo.

Grumann in Raytheon - vojaško-industrijski kompleks Vir: Twitter
Grumann in Raytheon - ameriški vojaško-industrijski kompleks. Vir: Twitter, zajem zaslona

»Če predstavniki naftne, plinske in rudarske industrije niso prisotni v vsakem volilnem okraju, so vsaj njihovi vlagatelji. Senatorji iz Teksasa in drugih zahodnih ameriških zveznih držav, ki proizvajajo nafto in rudarijo, so vodilni lobisti, State Department pa ima močan vpliv na naftni sektor in zagotavlja nacionalni varnostni dežnik za posebne davčne olajšave.

To je odgovor na strah ZDA, da izgubljajo svoj gospodarski in politični nadzor nad svojimi zavezniki v Natu in drugimi sateliti dolarskega območja, saj so te države videle svoje glavne priložnosti za dobiček v povečanju trgovine in naložb s Kitajsko in Rusijo.

Pomožni politični cilj je prezreti in zavrniti okoljske napore za zamenjavo nafte, plina in premoga z alternativnimi viri energije.

Bidnova administracija je zato podprla širitev vrtanja na morju, podprla kanadski naftovod do najbolj umazanega vira nafte na svetu v katranskem pesku Athabasca in slavila oživitev frackinga v ZDA«, opozarja Hudson.

Cilj zunanje politike Bele hiše je preprečiti tujim državam, da s svojimi naftnimi viri konkurirajo na svetovnih trgih z dobavitelji iz ZDA.

Izolacija Rusije (in Irana) od zahodnih trgov bo zato zmanjšala dobavo nafte in plina, kar bo ustrezno dvignilo cene in dobičke ameriških podjetij.

Tretja večja oligarhična skupina je simbiotični sektor financ, zavarovanj in nepremičnin (FIRE), ki je nasprotje stare postfevdalne evropske posestniške aristokracije, ki živi od zemljiških rent.

Ker je večina stanovanj v današnjem svetu postala lastniška se zemljiška najemnina v veliki meri plačuje bančnemu sektorju.

Spopad zaradi profita ameriških lobističnih skupin, ki delajo za velike veje industrije ZDA. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Približno 80 odstotkov ameriških in britanskih bančnih posojil je namenjenih nepremičninskemu sektorju, ki napihuje cene zemljišč za ustvarjanje kapitalskih dobičkov – ki so dejansko oproščeni davka na račun odsotnih lastnikov.

Na mednarodni ravni je cilj sektorja FIRE privatizirati tuja gospodarstva, predvsem zagotoviti privilegij ustvarjanja kreditov v rokah ZDA, tako da bi vladno infrastrukturo in javne službe spremenili v rentijerske monopole pri zagotavljanju osnovnih storitev po najvišjih cenah (zdravstvo, izobraževanje, promet, komunikacije in informacijska tehnologija) namesto po subvencioniranih cenah za volivce.

Ta bančni in nepremičninski blok, osredotočen na Wall Street, še bolj temelji na številnih okrožjih kot MIC.

Njegov newyorški senator z Wall Streeta, Chuck Schumer, vodi senat, ki ga dolgo podpirajo nekdanji senator Delawarja iz industrije kreditnih kartic Joe Biden in senatorji Connecticuta iz zavarovalniškega sektorja s središčem v tej državi.

Na domači ravni je cilj tega sektorja maksimiranje zemljiške rente in »kapitalskih« dobičkov, ki izhajajo iz naraščajoče zemljiške rente.

Na mednarodni ravni je cilj sektorja FIRE privatizirati tuja gospodarstva, predvsem zagotoviti privilegij ustvarjanja kreditov v rokah ZDA, tako da bi vladno infrastrukturo in javne službe spremenili v rentijerske monopole pri zagotavljanju osnovnih storitev po najvišjih cenah (zdravstvo, izobraževanje, promet, komunikacije in informacijska tehnologija) namesto po subvencioniranih cenah za volivce.

Nafta, ZDA / RUSIJA
Spopad zaradi nafte ZDA / Rusija. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Wall Street je bil vedno tesno povezan z naftno in plinsko industrijo, vse od dni družbe Standard Oil.

To so trije rentniški sektorji, ki prevladujejo v današnjem postindustrijskem finančnem kapitalizmu.

Njihovo skupno bogastvo je naraslo, ko so se delnice MIC in OGAM povečale.

In poteze Washingtona naravnane v smeri izključitve Rusije iz zahodnega finančnega sistema (in delno zdaj iz SWIFT), skupaj s škodljivimi učinki izolacije evropskih gospodarstev od ruske energije, obljubljajo, da bodo spodbudile priliv v dolarizirane finančne vrednostne papirje.

Ključni senatorji in predstavniki Kongresa ne zastopajo interesov volivcev iz svojih zveznih držav in okrožij toliko kot industrijske interese svojih glavnih donatorjev v politični kampanji. Ameriški politiki predstavljajo tiste, ki prispevajo za njihove kampanje, ne volivcev. In ti »prispevkarji« so v bistvu razdeljeni v tri glavne skupine.

»Koristneje je gledati na gospodarsko in zunanjo politiko ZDA z vidika vojaško-industrijskega kompleksa, kompleksa nafte in plina (in rudarstva) ter bančnega in nepremičninskega kompleksa kot z vidika politične politike republikancev in demokratov.

Ključni senatorji in predstavniki Kongresa ne zastopajo interesov volivcev iz svojih zveznih držav in okrožij v tolikšni meri kot industrijske interese svojih glavnih udeležencev v politični kampanji. Zato niti proizvodnja niti kmetijstvo nimata prevladujoče vloge v zunanji politiki ZDA.

Konvergenca političnih ciljev treh ameriških rentniških skupin prevlada nad interesi dela in celo industrijskega kapitala. Ta konvergenca je odločilna značilnost današnjega postindustrijskega finančnega kapitalizma. V bistvu gre za vrnitev v ekonomsko rentništvo, ki je neodvisno od politike dela in kapitala,« opozarja Michael Hudson.

Dinamika, ki jo je danes treba izslediti, je razlog, zakaj je ta ameriška oligarhična blodnja našla svoj interes v tem, da spodbudi Rusijo k temu, kar je predsednik Ruske federacije Vladimir Putin očitno razumel kot eksistencialno grožnjo.

Zaradi te grožnje se je Moskva uprla vse bolj nasilnim napadom režima v Kijevu na dve ukrajinski vzhodni rusko govoreči provinci Lugansk in Doneck, je prepričan Hudson.

Rentniške »Blobove« pričakovane posledice nove hladne vojne

»Kot je pojasnil predsednik Biden, trenutna vojaška eskalacija ('Prodding the Bear') v resnici ni povezana z Ukrajino.

Konvergenca političnih ciljev treh ameriških rentniških skupin prevlada nad interesi dela in celo industrijskega kapitala. V bistvu gre za vrnitev v ekonomsko rentništvo, ki je neodvisno od politike dela in kapitala.

Biden je na začetku obljubil, da ne bodo vpletene nobene ameriške enote. Toda že več kot leto dni zahteva, da Nemčija prepreči, da bi plinovod Severni tok 2 oskrboval njeno industrijo in stanovanja s poceni plinom, in se obrne na veliko dražje dobavitelje iz ZDA.

Ameriški uradniki so najprej poskušali preprečiti dokončanje gradnje plinovoda.

Podjetja, ki so pomagala pri njegovi gradnji, so bila sankcionirana, vendar je končno Rusija sama dokončala gradnjo plinovoda.

Pritisk ZDA se je nato obrnil proti tradicionalno popustljivim nemškim politikom, s trditvijo, da se Nemčija in preostala Evropa soočata z grožnjo nacionalne varnosti, da bo Rusija zaprla plin, verjetno zato, da bi s tem pridobila nekaj političnih ali gospodarskih koncesij. Takih zahtev nikoli ni bilo in si jih ni bilo mogoče izmisliti, zato so postale te trditve neprepričljive,« opozarja profesor Hudson.

Severni tok 2
Miniran: Severni tok 2. Vir: Zajem zaslona, Twitter

»Berlin je nato zavrnil odobritev uradnega začetka delovanja Severnega toka 2, glavni cilj današnje nove hladne vojne pa je monopolizirati trg za ameriške pošiljke dragega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG).

Rusija je sanjala o ustvarjanju novega svetovnega reda, vendar je bil avanturizem ZDA tisti, ki je pognal svet v popolnoma nov red.

Že pod administracijo Donalda Trumpa so nemško kanclerko Angelo Merkel ustrahovali, da je obljubila, da bo porabila milijardo dolarjev za gradnjo novih pristaniških zmogljivosti za ameriške tankerje za raztovarjanje zemeljskega plina za nemško uporabo.

Zmaga demokratov na volitvah novembra 2020, ki ji je sledila upokojitev gospe Merkel z nemškega političnega prizorišča, je pripeljala do odpovedi te pristaniške naložbe, zaradi česar je Nemčija dejansko ostala brez druge možnosti za uvoz ruskega plina za ogrevanje svojih domov, oskrbo z električno energijo in zagotavljanje surovino za svojo industrijo gnojil in s tem za ohranjanje kmetijske produktivnosti.

Zato je najbolj pereč strateški cilj ZDA v spopadu Nata z Rusijo skokovita rast cen nafte in plina. Poleg ustvarjanja dobičkov in borznih dobičkov za ameriška podjetja bodo višje cene energije močno škodile nemškemu gospodarstvu«, opozarja Hudson.

Višje cene bencina, ogrevanja in drugih energentov bodo prav tako prizadele potrošnike v ZDA in v družinskih proračunih pustile manj denarja za domače dobrine in storitve.

Zato je najbolj pereč strateški cilj ZDA v spopadu Nata z Rusijo skokovita rast cen nafte in plina. Poleg ustvarjanja dobičkov in borznih dobičkov za ameriška podjetja bodo višje cene energije močno škodile nemškemu gospodarstvu.

To bi lahko škodilo marginaliziranim lastnikom stanovanj in vlagateljem, kar bi povzročilo koncentracijo »odsotnega lastništva stanovanj« in poslovnih nepremičnin v Združenih državah, skupaj z odkupi lastnikov nepremičnin v stiski, ki se soočajo z naraščajočimi stroški ogrevanja in energije v drugih državah.

Toda to bo obveljalo za postransko škodo postindustrijskega »bloba.«

Zvišale se bodo tudi cene hrane, še posebej pšenice. (Rusija in Ukrajina predstavljata 25 odstotkov svetovnega izvoza pšenice.)

To bo številne države Bližnjega vzhoda, Afrike in svetovnega juga ogrozilo zaradi pomanjkanja hrane, poslabšalo njihovo plačilno bilanco in privedlo do neplačila zunanjega dolga.

Izvoz ruskih surovin lahko blokirajo tudi valutne sankcije in sankcije SWIFT.

To grozi, da bo prišlo do prekinitve v dobavnih verigah za ključne materiale, vključno s kobaltom, paladijem, nikljem in aluminijem (v glavnem s področja proizvodnje električne energije).

Če se Peking odloči, da bo Kitajsko videl kot naslednjo ogroženo državo in se bo pridružil Rusiji v skupnem odporu proti trgovinski in finančni vojni ZDA, bo zahodna gospodarstva doletel resen šok.

Toaletni papir, kmalu problem Nemčije - in EU?
Toaletni papir, kmalu problem Nemčije - in EU? Vir: Zajem zaslona, Twitter

Dolgoletne sanje ameriških novih hladnih bojevnikov so razbiti Rusijo ali vsaj obnoviti njeno menedžersko kleptokracijo, ki želi unovčiti svoje privatizacije na zahodnih borzah. OGAM še vedno sanja o nakupu večinskega nadzora nad Jukosom in Gazpromom.

Wall Street bi rad poustvaril razcvet ruske borze, je prepričan Hudson.

Ruske namere, da bi izkoristile nenamerne posledice politike ZDA

»Kaj hoče Rusija? Najhitreje je odstraniti neonacistično protirusko jedro, ki sta ga leta 2014 vzpostavila pokol na Majdanu in državni udar v Ukrajini.

Kaj hoče Rusija? Najhitreje je odstraniti neonacistično protirusko jedro, ki sta ga leta 2014 vzpostavila pokol na Majdanu in državni udar v Ukrajini.

Ukrajino je treba nevtralizirati, kar za Putina v bistvu pomeni prorusko usmerjenost, v kateri prevladujejo Doneck, Lugansk in Krim. Cilj je preprečiti, da bi Ukrajina postala gojišče protiruskih potez v stilu Čečenije in Gruzije.

Putinov dolgoročni cilj je Evropo odvrniti od prevlade Nata in ZDA – in v tem procesu ustvariti nov večpolarni svetovni red.

Cilj je popolnoma razpustiti NATO in nato spodbujati široko politiko razorožitve in denuklearizacije, za katero si prizadeva Rusija. Ne samo, da bo to zmanjšalo nakupe ameriškega orožja v tujini, ampak lahko na koncu privede do sankcij proti prihodnjemu vojaškemu avanturizmu ZDA.

Zdaj, ko je očitno, da (1) je Natov namen agresija, ne obramba, in (2) ni več ozemlja, ki bi ga lahko osvojil od ostankov stare Sovjetske zveze, kaj ima torej Evropa od nadaljnjega članstva?

Očitno je (kljub številnim nasprotnim trditvam), da Rusija nima želje ali interesa po ponovni invaziji na Evropo. To ji ne prinaša koristi – saj z bojem proti Ukrajini ne dobi ničesar, razen da je zavrnil napade Nata na Novorosijo,« razloguje Hudson.

Večni apetin Volodimirja Zelenskega
Večne skomine po dolarjih Volodimirja Zelenskega. Vir: Zajem zaslona, nemški magazin Titanic

Hudson nadaljuje: »Ali se bodo evropski nacionalistični voditelji (levica je večinoma proameriška) vprašali, zakaj bi morale njihove države plačevati za ameriško orožje, ki jih samo ogroža, plačevati višje cene za ameriški utekočinjeni zemeljski plin in energijo, plačevati več za žito in surovine, proizvedene v Rusiji, istočasno pa izgubiti možnost izvozne prodaje in dobičkov z miroljubnimi naložbami v Rusiji – in morda tudi izgubo Kitajske?

Ameriška zaplemba ruskih denarnih rezerv, ki je sledila zaplembi afganistanskih rezerv (Anglija pa je zasegla tam pohranjene venezuelske zaloge zlata) ogrožajo spoštovanje 'dolarskega standarda' v vseh državah in s tem vlogo dolarja kot nosilca deviznih prihrankov s strani osrednjih svetovnih bank ter medsebojno lastništvo tujih valut v bankah.

Na bolj dolgoročni ravni se bo Rusija verjetno pridružila Kitajski pri oblikovanju alternative MDS in Svetovni banki, v katerih prevladujejo ZDA,« opozarja Hudson.

Ali se bodo evropski nacionalistični voditelji (levica je večinoma proameriška) vprašali, zakaj bi morale njihove države plačevati za ameriško orožje, ki jih samo ogroža, plačevati višje cene za ameriški utekočinjeni zemeljski plin in energijo, plačevati več za žito in surovine, proizvedene v Rusiji, istočasno pa izgubiti možnost izvozne prodaje in dobičkov z miroljubnimi naložbami v Rusiji – in morda tudi izgubo Kitajske?

»Zdi se, da Putinova napoved, da želi aretirati ukrajinske neonaciste zato, da bi se jim sodilo zaradi storjenih vojnih zločinov, verjetno pomeni alternativo Haaškemu sodišču.

Samo novo mednarodno sodišče bi lahko sodilo vojnim zločincem, ki segajo od ukrajinskega neonacističnega vodstva vse do uradnikov ZDA, odgovornih za zločine proti človeštvu, kot so opredeljeni v nürnberških zakonih.«

Ali je ameriški Blob dejansko razmišljal o posledicah Natove provokacije?

»Skoraj črn humor je gledati poskuse ZDA, da bi Peking prepričale, da bi se Kitajska morala pridružiti Združenim državam pri obsodbi ruskih potez v Ukrajini.

Največja nenamerna posledica zunanje politike ZDA je bila združitev Rusije in Kitajske, skupaj z Iranom, Srednjo Azijo in državami vzdolž kitajske pobude Pas in pot,« poudarja Hudson.

»Rusija je sanjala o ustvarjanju novega svetovnega reda, vendar je bil avanturizem ZDA tisti, ki je pognal svet v popolnoma nov red – v katerem je videti, da bo prevladovala Kitajska kot privzeta zmagovalka zdaj, ko je evropsko gospodarstvo v bistvu razdrobljeno in je Amerika zapuščena. S tem, kar si je prigrabila od Rusije in Afganistana, a brez zmožnosti pridobitve prihodnje podpore.

Največja nenamerna posledica zunanje politike ZDA je bila združitev Rusije in Kitajske, skupaj z Iranom, Srednjo Azijo in državami vzdolž pobude Pas in pot. 

In vse, kar sem zgoraj napisal, je morda že zastarelo, saj sta Rusija in ZDA razglasili jedrski alarm.

S takim govorjenjem se lahko vrnem k razpravam s Hermanom Kahnom pred 50 leti.

Postal je precej nepriljubljen, ker je napisal 'razmišljanje o tem, o čemer ni mogoče razmišljati', kar pomeni jedrsko vojno.

Kot je bil parodiran v liku dr. Strangelova, je res rekel, da bodo tudi to vojno 'nekateri res preživeli'.

Dodal pa je, da zase upa, da bo umrl pod jedrsko bombo, saj to ne bi bil svet, v katerem bi želel preživeti,« sklene Hudson.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke