Inflacija v evrskem območju oktobra pri 2,2 odstotka

Inflacija v območju evra bo po predhodni oceni evropskega statističnega urada Eurostat oktobra na letni ravni 2,2-odstotna, kar je 0,1 odstotne točke več kot septembra in za 0,8 odstotne točke več kot oktobra lani. Največ k inflaciji še naprej prispevajo višje cene energije.

Cene energije so se tako po prvih ocenah Eurostata oktobra na letni ravni okrepile za 10,6 odstotka, kar je 1,1 odstotne točke več kot septembra.

Cene hrane, alkohola in tobaka so oktobra po prvi oceni rasle po 2,2-odstotni stopnji (septembra 2,6 odstotka), cene storitev za 1,5 odstotka (septembra 1,3 odstotka), cene neenergetskih industrijskih dobrin pa po 0,4-odstotni stopnji (septembra za 0,3 odstotka).

Ob neupoštevanju cen energije je bila oktobrska letna inflacija po predhodnih ocenah Eurostata pri 1,3 odstotka, prav tako ob neupoštevanju cen energije in nepredelane hrane.

Inflacija se je letos predvsem zaradi rasti cen nafte okrepila in dosegla oz. zdaj že presegla srednjeročni cilj Evropske centralne banke (ECB), ki je malenkost pod dvema odstotkoma. Pred letom dni je bila inflacija pri 1,4 odstotka, še aprila letos pa pri 1,3 odstotka.

V Sloveniji so se oktobra cene življenjskih potrebščin na letni ravni, merjene s harmoniziranim indeksom, zvišale za 2,3 odstotka, kar je bilo za eno odstotno točko več kot oktobra lani.

Svet ECB minuli teden kljub naraščajoči inflaciji in povečanim tveganjem sicer ni spreminjal smeri denarne politike v evrskem območju. Ključna obrestna mera ostaja pri nič odstotkih, obrestne mere pa bodo ostale na sedanji ravni še vsaj čez poletje 2019 ali še dlje, če bo to potrebno za doseganje srednjeročnega cilja.

Glede obsega programa odkupovanja obveznic, s katerim centralne banke evrskega območja povečujejo količino denarja v obtoku in se je skladno z načrtom ECB z oktobrom zmanjšal s 30 na 15 milijard evrov, je svet ECB ponovil pričakovanje, da naj bi bilo decembra neto novih nakupov konec, kar pomeni, da bodo centralne banke vrednostne papirje kupovale le še z izplenom od dospelih obveznic. Je pa dodal, da bo to odvisno od tega, če bodo novi podatki potrdili srednjeročne inflacijske obete.

Predsednik ECB Mario Draghi je glede inflacije povedal, da naj bi ta tudi v naslednjih mesecih ostala nekje okoli dveh odstotkov. Osnovna inflacija, torej brez energije in hrane, je sicer še vedno šibka, a se je v zadnjem času vseeno nekoliko okrepila, dodatno pa naj bi se zvišala ob koncu leta, je dodal.

V luči gibanja inflacije in rasti nekaterih tveganj za gospodarsko dejavnost je po oceni sveta ECB še vedno potrebna "precejšnja mera spodbud denarne politike".