IMF potrdil posojilno linijo Argentini

Odbor izvršnih direktorjev Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je potrdil dogovor o 50 milijard dolarjev vredni posojilni liniji v pomoč pri stabilizaciji gospodarstva, ki ga je IMF v začetku meseca dosegel z Argentino. Strinjal se je tudi s tem, da bo država 15 milijard dobila takoj, so sporočili iz IMF.

Posojilno linijo bo spremljal triletni program reform in javnofinančnih ukrepov.

Generalna direktorica sklada Christine Lagarde je ob dosegi sporazuma pojasnila, da bodo dogovorjeni ukrepi zmanjšali potrebe po zunanjem financiranju države, omogočili znižanje javnega dolga in odstranili breme s pleč Argentine.

Po njenem prepričanju bo dogovor okrepil tudi zaupanje trgov v državo, ki je že večkrat v zgodovini razglasila nesposobnost odplačevanja dolga, tako da bo v prihodnje lažje naslovila dolgoletne makroekonomske šibkosti.

Med ukrepi, o katerih sta se dogovorila sklad in domovina tanga, so znižanje proračunskega primanjkljaja in zagotovitev neodvisnosti centralne banke. Proračun naj bi na primarni ravni, torej pred plačilom obresti, z novega cilja 2,7 odstotka BDP primanjkljaja letos do 2021 prešel v 0,5 odstotka BDP presežka. Inflacija, ki naj bi se letos po ocenah približala 30 odstotkom, naj bi do 2021 upadla na devet odstotkov.

Država se bo tudi s pomočjo IMF tako laže spopadla z zanjo vse bolj zaostrenim globalnim ekonomskim okoljem naraščajočih obrestnih mer v razvitem svetu (še posebej v ZDA), ki sprožajo beg kapitala iz razvijajočih se gospodarstev in znižujejo vrednost njihovih valut, in rasti cen nafte. Argentinski peso je v zadnjih mesecih izgubil več kot petino vrednosti, inflacija pa je že lani na primer dosegla skoraj 25 odstotkov. Vrednost pesa se kljub dogovoru močno znižuje tudi v zadnjih dneh.

Argentina tako spet aktivno sodeluje z IMF, potem ko je leta 2006, ko mu je odplačala zadnjo tranšo posojila, za desetletje, v katerem sta državo vodila Nestor Kirchner in nato njegova soproga Cristina Fernandez de Kirchner, celo prekinila sodelovanje s skladom. Odnosi so se izboljšali šele s prihodom trenutnega predsednika Mauricija Macrija na oblast leta 2015.

A odpor javnosti do sodelovanja z IMF zaradi izkušenj iz preteklosti, ko je morala država skozi boleče ukrepe v zameno za pomoč sklada, je še vedno velik. Po javnomnenjskih raziskavah tako okoli tri četrtine Argentincev dogovoru z IMF nasprotuje, pred sklenitvijo dogovora so bili po državi tudi protesti. A večina ekonomistov se strinja, da je pot, ki jo je ubrala vlada, razumno tveganje glede na nastale gospodarske razmere v državi.