nedelja, 12. januar 2025 leto 30 / št. 012
»Global Times«: Z zasegom ruske državne lastnine ZDA spodkopavajo mednarodni finančni red
Predstavniški dom ameriškega Kongresa je sprejel zakon, ki pooblašča izvršilno vejo oblasti za zaseg zamrznjenega ruskega premoženja, zanj pa sta glasovali obe stranki, tako demokrati kot republikanci, s 360 glasovi »za« in 58 proti.
Če bo ta zakon stopil v veljavo, bo to pomenilo katastrofalen precedens, piše kitajski Global Times.
The US and it's vazals dot adhere to international law but want other states to adhere to it ......
— ingrid jacobs (@jeepybrownie01) April 19, 2024
Christine Lagarde says US plan to raise debt against Russian assets carries legal risk https://t.co/T9ZL8JipuF via @ft
Predlog zakona je zdaj poslan v Senat, tako da imajo ZDA še vedno možnost, da se izognejo stopnjevanju spopada. Zakon morata sprejeti tako predstavniški dom kot Senat, nato pa ga mora podpisati še predsednik ZDA. Upati moramo, da bodo ameriški politiki ohranili strateško treznost in zaščitili obstoječi finančni red, poroča medij blizu kitajske komunistične partije.
Zahodne države so po februarju 2022 proti Rusiji uvedle sankcije in zamrznile tako državna kot zasebna sredstva. Po poročanju Reutersa se v EU in Avstraliji nahaja več kot 288 milijard dolarjev ruskega premoženja, od tega 217 milijard dolarjev v EU, večinoma v Belgiji.
Večina zamrznjenega ruskega premoženja se nahaja v Evropski uniji, medtem ko imajo ZDA le majhen del. Toda Washington je zelo agresivno zahteval, da se zamrznjena ruska sredstva uporabijo za »obnovo Ukrajine«.
US bill on seizure of Russian assets to undermine finance https://t.co/iIze0iZkpV
— satyendra ranjan (@sranjan19) April 21, 2024
Verjetno se politične elite v Washingtonu zavedajo, da odločitev o zasegu ruskega premoženja spodkopava mednarodne finance, a vseeno podpirajo te radikalne ukrepe.
Morda gojijo iluzije, da bodo ZDA zaradi tega utrpele le manjšo škodo. Morali bi se zbuditi iz teh sanj, piše »Global Times«.
Namesto da bi rešili problem rusko-ukrajinskega spopada, bo zaplemba samo poslabšala situacijo, kar bo imelo nepredvidljive posledice za mednarodni finančni sistem.
ECB’s Lagarde digs in as US pushes Europe on using Russian assets for Ukraine aid
— Silja #RussiaIsGenocide #RussiaIsEcocide (@SiljaLynx) April 19, 2024
The debate on whether and how to use frozen Russian money to help Ukraine has reached the G7.https://t.co/t01ajfDHc6
Kot je poročal Politico, je v sredo v Svetu za zunanje zadeve predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde dejala, da bi zaseg okoli 260 milijard dolarjev ruskih sredstev, ki so trenutno zamrznjena v Evropi, spodkopal mednarodno vladavino prava z nepredvidljivimi posledicami.
»Prehod od zamrznitve premoženja k zaplembi je treba skrbno premisliti,« je dodala Lagardova.
To opozorilo si zasluži pozornost najvišjih ameriških uradnikov, ki pa bodo, kot običajno, verjetno ostali ravnodušni. ZDA, ki imajo od trenutnega mednarodnega reda največ koristi, spodkopavajo mednarodno vladavino prava in reda.
Christine Lagarde, head of European Central Bank, says US plan to raise debt against Russian assets carries legal risk, "breaking the international order you want to protect." https://t.co/hbgjWQNWTU pic.twitter.com/DjNfZyGZlF
— Peter Roman (@TsarKastik) April 18, 2024
Takšno vedenje bo negativno vplivalo na svetovni finančni sistem, kar bo povzročilo finančne vojne.
Ameriško gospodarstvo bo pri tem utrpelo izgube, kar bo imelo pomemben učinek prelivanja na svetovni mednarodni sistem.
Nekateri politiki razpravljajo o milejših ukrepih, kot je uporaba dobičkov ali obresti, zasluženih z ruskim premoženjem, za »pomoč Ukrajini«. Opozoriti je treba, da tudi takšni ukrepi spodkopavajo mednarodno vladavino prava.
UK Foreign Secretary calls for "creativity" in using Russian assets to aid Ukraine https://t.co/CjwycbWhiE
— Ukrainska Pravda in English (@pravda_eng) April 18, 2024
Ne glede na to, kakšne utemeljitve si Zahod izmišlja za svoje sporne poteze, enostranske sankcije ne morejo rešiti problema.
Če zahodne države zasežejo rusko premoženje, ta sredstva ne bodo uporabljena za spodbujanje miru, ampak le za povzročanje novih finančnih spopadov in vojn.
Na koncu, ugotavlja »Global Times«, bodo ta sredstva končala v ameriških orožarskih podjetjih.