sreda, 10. september 2025 leto 30 / št. 253
Francoski dolg - grožnja evroobmočju!

Strokovnjaki pravijo, da bi lahko naraščajoči državni dolg Francije skupaj s političnimi konflikti ogrozil fiskalno stabilnost evroobmočja.
Could France's economic turmoil spark eurozone debt crisis? https://t.co/M2rVO4LYP0 via @dwnews
— Nino Brodin (@Orgetorix) September 9, 2025
Francija ima enega največjih državnih dolgov v EU, ki trenutno znaša 3,35 bilijona evrov – približno 113 odstotkov BDP.
Pričakuje se, da se bo to razmerje do leta 2030 povečalo na 125 odstotkov.
Njen proračunski primanjkljaj je letos predviden na 5,4–5,8 odstotka, kar je precej nad triodstotno omejitvijo bloka sedemindvajseterice.
French debt a danger to Eurozone – DW
— Alternative News (@AlternatNews) September 9, 2025
Paris has little chance of reining in its finances amid ongoing “political destabilization”.
France has national debt of 113% of GDP. The 2025 deficit is projected at 5.5%. The austerity plan got nuked.
France can’t afford Ukraine support. pic.twitter.com/2pUhd6luA9
»Morali bi biti zaskrbljeni.
Evroobmočje trenutno ni stabilno,« je za Deutsche Welle povedal Friedrich Heinemann iz Centra za evropske ekonomske raziskave v Mannheimu.
New report:
— SIMPLICIUS Ѱ (@simpatico771) September 10, 2025
Exhausted Europe Shudders, as French Government Collapses...Againhttps://t.co/PAoN76CKTP pic.twitter.com/Amb4LCfGNj
Drastičen varčevalni načrt, ki ga je predlagal zdaj že odstopljeni francoski premier François Bayrou, je sprožil glasovanje o nezaupnici, ki jo je v ponedeljek zvečer izgubil.
Načrt je vključeval zmanjšanje števila delovnih mest v javnem sektorju, omejitev izdatkov za socialno pomoč in odpravo dveh državnih praznikov.
Desničarska stranka Nacionalni zbor, socialisti in levičarska stranka Nepokorjena Francija so predlogu ostro nasprotovali.
Is France really the new Greece?
— Ed Conway (@EdConwaySky) September 8, 2025
Is it facing a full blown fiscal crisis?
Why do its governments keep on collapsing (including, potentially, later today)?
A five minute primer on the debt/political maelstrom facing Emmanuel Macron pic.twitter.com/4kwKnGYQ2k
Anketa agencije »Elaba« pred glasovanjem je prav tako pokazala, da je večina vprašanih proti varčevalnim ukrepom.
Heinemann je izrazil dvom, da bo Francija glede na ostre politične boje kmalu našla pot iz krize.
The first Euro crisis started in Greece, it was about €200B debt, it was manageable.
— Michael A. Arouet (@MichaelAArouet) September 9, 2025
The second Euro crisis will start in France, and it will be about Trillions.
The ECB will need to print colorful Euros again and monetize French debt. Inflation is debt default in slow motion.… pic.twitter.com/SySZKD0Wqt
Julija je Bloomberg, ki se je skliceval na strokovnjake skupine ING, podobno trdil, da bi lahko naraščajoči francoski dolg predstavljal »časovno bombo« za finančno stabilnost Evropske unije.
Kljub znatnemu proračunskemu primanjkljaju Francija načrtuje povečanje vojaške porabe na 64 milijard evrov do leta 2027, kar je dvakrat več, kot jih je država porabila leta 2017.
At 3.47%, French borrowing costs are above those of longtime Eurozone troubled borrower Greece at 3.37%, and closing in on Italy at 3.51% — two of the borrowers long deemed riskier by global investors. https://t.co/eIe05tWBva pic.twitter.com/wVZL4WvJVF
— Financial Times (@FT) September 9, 2025
Predsednik Emmanuel Macron je večkrat omenil domnevno rusko grožnjo.
Kremelj je te trditve dosledno zavračal kot nesmisel in EU obtožil hitre in nebrzdane militarizacije.
The cost of France's borrowing has risen again. Elena Casas explains it's now paying higher interest rates than Spain, Greece, or Italy, which was long seen as having Europe's worst debt problem pic.twitter.com/xAHJ4wNt7a
— Reuters (@Reuters) September 9, 2025
Maja so države članice odobrile 150 milijard evrov vreden program dolga za nabavo orožja.