Federal Reserve pred novim povišanjem obrestne mere

Vse dvome o odločitvi FOMC je v petek razblinilo poročilo ameriškega ministrstva za delo, ki je ugotovilo, da je bila februarska stopnja brezposelnosti le 4,7-odstotna, na novo pa so odprli skupaj 235.000 delovnih mest.

Plače na uro so v letu dni povprečno narasle za 2,8 odstotka, inflacija je že blizu ciljne vrednosti dveh odstotkov, gospodarska rast pa je sicer počasna, ampak trajna. Ob vsem tem mora FOMC še računati na optimizem zaradi pričakovanih davčnih olajšav ter povečanja porabe za infrastrukturo.

FOMC je prvič po koncu krize obrestno mero, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, dvignil decembra 2015, in sicer na raven med 0,25 in 0,50 odstotka. Temu je decembra lani sledilo drugo zvišanje, na raven med 0,50 in 0,75 odstotka. V sredo bo obrestna mera skladu s pričakovanji pristala med 0,75 in 1,00 odstotka.

FOMC je konec lanskega leta za letos predvidel, da bo obresti povišal trikrat, ob rednem opozorilu predsednice Federal Reserve (Fed) Janet Yellen, da bo vse odvisno od razmer v gospodarstvu.

Pred tem je FOMC nazadnje povišal ključno obrestno mero junija 2006 in sicer s 5,00 na 5,25 odstotka. Od takrat naprej je šlo le še navzdol vse do decembra 2008, ko je na višku finančne krize ključna obrestna mera padla praktično na ničlo (med 0 in 0,25 odstotka).

Nato je sledilo dolgo obdobje čakanja na gospodarsko okrevanje, ki bi bilo dovolj zanesljivo in trdno, da upraviči normalizacijo ključne obrestne mere, ki je po mnenju večine ekonomistov nekje pri treh odstotkih.

S predvidenimi tremi letošnjimi povišanji se bo ključna obrestna mera dovolj dvignila, da bo Fed lahko začel s prizadevanji za zmanjšanje svoje bilance, ki se je na višku krize močno napihnila, saj zniževanje obrestnih mer samo po sebi gospodarstvu ni dalo dovolj močnega zagona in je bilo treba z nakupi vrednostnih papirjev poseči za nestandardnimi ukrepi.

Glavni izziv Yellenove na novinarski konferenci po koncu zasedanja v sredo bo sedaj umirjanje pretiranega navdušenja oziroma pričakovanj, da bo odslej gospodarska podoba le še lepša, obenem pa ne bo smela biti preveč pesimistična.