Evropski parlament sprejel večletni načrt za ribištvo v Jadranu

Evropski parlament je ta teden sprejel večletni načrt za ribištvo v Jadranu, ki določa pravila za določitev ribolovnih možnosti in zagotovitev trajnostnega staleža ter ohranitvene ukrepe za pelagične ribe, kot so sardele in inčuni. O končni vsebini zakonodaje se bo parlament pogajal s Svetom EU, Slovenija pa jo bo podprla pod določenimi pogoji.

Predlagani večletni načrt, ki ga je v torek v Strasbourgu podprlo 342 evropskih poslancev, 295 jih je bilo proti, 24 pa vzdržanih, bi vzpostavil ribolovne možnosti za vrste rib, ki plavajo blizu površja Jadranskega morja, zlasti inčune, sardele in skuše. To področje trenutno ureja več pravnih okvirov na nacionalni, mednarodni in evropski ravni. Podobna načrta je EU že sprejela za Baltik in Severno morje.

Velika večina malih pelagičnih ribolovnih območij v Jadranskem morju je usmerjena na inčune in sardele. Vrednost vseh tamkajšnjih ribolovnih območij je bila leta 2013 ocenjena na okoli 74 milijonov evrov. Skoraj vsa ribolovna območja, na katere bi vplival ta načrt, so v Italiji in na Hrvaškem, z nekaterimi čolni iz Slovenije, Albanije in Črne gore.

Evropski parlament se strinja, da bi morala biti omejitev ulova malih pelagičnih rib v prihodnjem letu določena na ravni iz leta 2014. Vsaka država članica, ki jo problematika zadeva, bi morala med letoma 2020 in 2022 znižati omejitve za štiri odstotke letno. To štiriodstotno znižanje se ne bi uporabljalo, če bi bil celoten ulov vsake države članice v letu pred tem več kot dva odstotka nižji kot leta 2014.

Načrt določa tudi obdobja brez ribarjenja za različne vrste, plovila in ribiško opremo z namenom zaščite območij drstenja in odraščanja.

Poslanci so se tudi strinjali, da izjemoma dovolijo ribiškim plovilom, ki zaradi novih pravil začasno ne bodo obratovala ali bodo svojo dejavnost zmanjšala, da preko Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo pridobijo finančno podporo. To odstopanje velja do 31. decembra 2020 in za največ devet mesecev.

V razpravi o načrtu je sodeloval tudi evroposlanec iz Slovenije Igor Šoltes (Zeleni), ki je opozoril, da je treba najti ravnotežje po eni strani med interesi in potrebami ribičev za ustvarjanje prihodka ter po drugi strani za zaščito ribjega staleža sardonov, sardel in drugih ribjih vrst, ki se nevarno zmanjšujejo. Zavzel se je za dolgoročne ukrepe, ki bi temeljili na znanstvenih dokazih, ne na kratkoročnih potrebah.

"Zagotoviti moramo dovolj obnovljivega ribjega staleža, sicer ribiči ne bodo imeli kaj ujeti," je še poudaril Šoltes.

S sprejetjem načrta je Evropski parlament dobil mandat za začetek pogajanj s Svetom Evropske unije o končni vsebini zakonodaje. Ta se bodo lahko začela, ko bo Svet EU poenotil svoje stališče.

Na ministrstvu za kmetijstvo so ocenili, da predlog Evropskega parlamenta ne naslavlja dovolj potreb malih ribiških sektorjev in skrbi malega priobalnega ribolova, prav tako ne vsebuje določil v zvezi s proporcionalnostjo ukrepov glede na stopnjo izkoriščanja oziroma gospodarski pomen.

Kot so še pojasnili za STA, bo Slovenija predlog uredbe podprla, če bodo med pogajanji vanj vnesli rešitve, ki bodo upoštevale specifične lastnosti in potrebe slovenskega ribištva oziroma bodo omogočile preživetje tistega segmenta slovenske ribiške flote, ki izvaja ribolov sardele in sardona.

Dodali so, da Slovenija na splošno ne podpira uvajanja sistema omejitev ulova tj. letnega določanja ribolovnih možnosti, razen če se pri oblikovanju tega sistema zagotovi izjemo za slovensko ribištvo, ki bo slovensko ribištvo zaščitila pred negativnimi ekonomskimi in socialnimi posledicami teh ukrepov oziroma pred ukinitvijo ribolova. V zvezi s tem bi Republika Slovenija lahko podprla rešitev v smislu rezervacije ulova sardona in sardele skupaj za slovenske ribiče.