EU dosegla dogovor o merilih za črni seznam davčnih oaz

Finančni ministri EU so danes v Bruslju dosegli dogovor o merilih za opredelitev evropskega črnega seznama davčnih oaz. To je pomemben mejnik v boju proti davčnim zlorabam, ni lov na čarovnice, je spodbuda, ne kaznovanje, je povedal slovaški finančni minister Peter Kažimir, ki je vodil zasedanje v Bruslju.

Finančni ministri so dosegli dogovor o merilih in postopku za opredelitev skupnega evropskega seznama tretjih držav oziroma jurisdikcij, ki niso pripravljene ustrezno sodelovati pri izmenjavi podatkov za davčne namene.

To je prvič, da je EU dosegla skupno stališče na tem področju; za nami je dolga pot, je po dogovoru poudaril podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro.

Sedaj bodo preverili usklajenost tretjih držav s temi merili. Imena držav, ki naj bi se znašle na tem seznamu, tako za zdaj niso znana. Prav tako še ni znano, kakšne bodo posledice uvrstitve na ta seznam.

Na vprašanje, ali je že bilo kaj govora o državah, ki bi se lahko znašle na črnem seznamu in posledicah zanje, je slovenska finančna ministrica Mateja Vraničar Erman odgovorila, da je cilj spodbuditi vrsto tretjih držav k sodelovanju na davčnem področju.

Prvi korak bo, da bo skupina za podjetniško obdavčevanje do januarja identificirala države oziroma jurisdikcije, s katerimi bo EU začela pogovore o tem, kako lahko te države izboljšajo svoj odnos do izmenjave podatkov za davčne namene, je pojasnila ministrica.

Če te države ne bodo pokazale ustreznega dejavnega pristopa k temu, da tudi same prevzamejo mednarodno dogovorjene standarde pri izmenjavi podatkov, pa bodo oblikovali črni seznam.

V tem trenutku so po ministričinih besedah še v prvi fazi, pripravljajo torej seznam držav, s katerimi bodo v letu 2017 opravili pogovore. Šele nato bo jasno, katere države bodo na črnem seznamu in kakšne bodo posledice uvrstitve posamezne države na seznam.

Že sama identifikacija držav, ki niso pripravljene na sodelovanje, pa veliko pomeni za ugled države in razvoj njenega podjetniškega in finančnega sektorja, je izpostavila Vraničar Ermanova.

Slovenska ministrica je še poudarila, da je učinkovita izmenjava informacij v tem trenutku najprimernejše in najučinkovitejše orodje za boj proti izogibanju plačilu davka v odnosu med več državami.

Cilj je spodbuditi tretje države, da pristanejo na visoke standarde transparentnosti in pravične obdavčitve ter s tem povečajo pravilnost obdavčitve dohodkov pravnih oseb, tako da ne bi bilo prenašanja davčne osnove v jurisdikcije, kjer so davčne stopnje nižje, je dodala.

Slovenija črni seznam davčnih oaz ima, na njem je 12 držav, je še spomnila Vraničar Ermanova.

Komisija je evropski črni seznam davčnih oaz predlagala januarja v sklopu svežnja predlogov za zaostritev boja proti izogibanju davkom od dohodkov pravnih oseb po EU.

Po izbruhu afere Panamski dokumenti, ki je razkrila nove razsežnosti korupcije in izogibanja davkom globalne elite, pa je komisija v začetku aprila pozvala k hitremu oblikovanju črnega seznama davčnih oaz v prihodnjih šestih mesecih.