DUTB lani s 67 milijoni evrov čistega dobička

Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je lani ustvarila malenkost manj kot 67 milijonov evrov čistega dobička, potem ko je v 2016 zaradi stroškov pripojitve Probanke in Factor banke poročala o 7,8 milijona evrov izgube. V DUTB so izpostavili, da so bolje od ciljev poslovali po večini glavnih kazalnikov, npr. po prilivih in donosnosti kapitala.

"V letu 2017 je DUTB ne le dosegla, temveč tudi občutno presegla večino ključnih kazalnikov poslovanja, ki jih je določila vlada v smernicah za delovanje DUTB," so ob objavi revidiranih rezultatov za lani prek spletnih strani Ljubljanske borze poudarili v t. i. slabi banki.

S prodajo sredstev in upravljanjem s terjatvami so ustvarili 434,7 milijona evrov prilivov, kar pomeni 21,5 odstotka prenosne vrednosti vseh sredstev, ki jih je DUTB v okviru bančne sanacije dobila od bank in več kot dvakratnik zakonsko določenega cilja 10 odstotkov. "S tem je bilo preteklo leto najuspešnejše v zgodovini poslovanja DUTB," so navedli.

Večji del oz. 322 milijonov evrov ustvarjenih prilivov je bilo iz posojilnega portfelja.

DUTB ima v svojem portfelju v upravljanju 748 primerov dolžnikov z manjšimi izpostavljenostmi, ki so bili ocenjeni na skupinski ravni, 672 dolžnikov pa je bilo ocenjenih posamično. Od teh jih je v 58 podjetjih potekalo prestrukturiranje, 614 primerih pa je bila prevladujoča strategija DUTB unovčevanje zavarovanj. Število primerov se je v primerjavi s koncem 2016 zmanjšalo za osem odstotkov, vrednostno pa za 30 odstotkov, kar po oceni DUTB kaže na trend hitrejše unovčitve večjih primerov, medtem ko številni primeri manjših vrednosti ostajajo v portfelju.

Poštena vrednost zgoraj omenjenih primerov je 649,8 milijona evrov, kar predstavlja 16 odstotkov celotne bruto izpostavljenosti v skupnem znesku skoraj štiri milijarde evrov. Skoraj četrtina celotne bruto izpostavljenosti je vezana na gradbeništvo, medtem ko izpostavljenost do predelovalnega sektorja predstavlja skoraj četrtino celotne poštene vrednosti portfelja. Obe panogi sta zastopani tudi z najvišjim številom dolžnikov, sledita prodaja na debelo in drobno ter turizem.

Skoraj 96 milijonov evrov prilivov pa je lani prišlo tudi iz upravljanja nepremičninskega portfelja. V DUTB so izpostavili predvsem prodajo stanovanj v ljubljanski soseski Celovški dvori ter v koprskem Nokturnu, kjer so lani prodali skoraj vsa stanovanja, pa tudi prodajo 87 stanovanj v poslovno-stanovanjskem kompleksu Harmony v Bolgariji, ki so ga prevzeli od Factor banke.

Poleg tega so prodali tudi vrsto trgovinskih in poslovnih prostorov, izpostavili pa so zaključek prodaje kompleksa nekdanje Tovarne vozil Maribor družbi Tam Europe, ki tam proizvaja letališke avtobuse, prodajo dela nekdanjega kompleksa Kli Logatec družbi Lonstroff iz skupine Sumitomo, ki bo tam ob državni podpori zgradila tovarno medicinskih elastomerov, in prodajo stavbnega zemljišče v poslovni coni Brnik.

Prek konverzij terjatev so v lastništvo lani prevzeli 92 nepremičninskih celot v skupni vrednosti 73,4 milijona evrov.

Čisti dobiček v višini malenkost manj kot 67 milijonov evrov je bil rekorden v času delovanja DUTB, zaradi njega pa se je kapital DUTB skoraj podvojil na 146,4 milijona EUR. Ekonomska dobičkonosnost kapitala, povprečna letna donosnost vloženega kapitala s popravki, se je dvignila na 24,7 odstotka, medtem ko je zahtevana meja v vladnih smernicah osem odstotkov.

Skupni rezultat iz posojil, lastniških naložb, nepremičnin je skupaj z drugimi prihodki dosegel okoli 120 milijonov evrov, stroški poslovanja so upadli za sedem odstotkov na 24,9 milijona evrov, odhodki iz financiranja pa so se več kot prepolovili na 22,1 milijona evrov.

Bilančna vsota DUTB se je zmanjšala za 23 odstotkov, v glavni meri zaradi zmanjšanja portfelja posojil.

Zaradi presežne likvidnosti je DUTB med letom izvedla več predčasnih poplačil dolga, na koncu leta pa je poplačala tudi zadnji dve preostali obveznici, izdani ob prenosu sredstev na t. i. slabo banko. Ker so leto končali z znatnim presežkom, so se v DUTB pohvalili tudi, da so prispevali k temu, da je država lani ustvarila minimalen javnofinančni presežek.