Državni zbor sprejel paket prenovljene davčne zakonodaje

DZ je danes sprejel novele štirih davčnih zakonov, s katerimi vlada nadaljuje prestrukturiranje davčnega sistema. Ključna med njimi je novela zakona o dohodnini, ki je po besedah finančne ministrice Mateje Vraničar Erman usmerjena v izboljšanje konkurenčnosti Slovenije.

Da bi se izboljšala konkurenčnost, ohranjalo in odpiralo nova delovna mesta ter ustvarjalo dodano vrednost z znanjem, ki ga posamezniki prinesejo iz tujine, novela zakona o dohodnini prinaša davčno razbremenitev zaposlenih, ki so napoteni na delo v drugo državo, je dopoldne ob obravnavi pojasnila Vraničar Ermanova.

Za delavce, ki jih slovenska podjetja pošljejo na delo v tujino, je določeno znižanje davčne osnove v višini 20 odstotkov od bruto dohodka. Ta razbremenitev bo omejena na 1000 evrov na mesec, veljala pa bo tako za napotitve v Slovenijo kot tudi za napotitve iz Slovenije.

Med novostmi so še zvišanje posebne osebne olajšave za študente na raven splošne olajšave pri dohodnini, odprava stopničavosti dodatne splošne olajšave ter oprostitev plačila dohodnine od 13. plač in božičnic do višine povprečne plače v Sloveniji.

Novela zakona o dohodnini poleg tega vsebuje tudi ukrepe za zajezitev zlorab v sistemu normiranih odhodkov iz dejavnosti, ki jih je DZ prav tako zapisal tudi v novelo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb.

Prihodki povezanih oseb se bodo po novem seštevali. Kot ugotavlja vlada, namreč nekateri ustanovijo več podjetij, s tem pa so prihodki vsakega od njih nižji in vsako izpolnjuje kriterije za vključitev v sistem. Da bi se v takih primerih preprečilo zlorabe, je zdaj v obeh zakonih zapisano, da se prihodki povezanih oseb seštevajo.

Pogoj za obvezen izstop iz sistema normiranstva se bo prenovil - nastopil bo, ko bo zavezanec v dveh zaporednih letih presegel skupaj 300.000 evrov prihodkov.

Poleg tega se bo višina normiranih odhodkov omejila z absolutnim zneskom, in sicer ti ne bodo mogli biti višji od 40.000 evrov oz. 80.000 evrov za zavezance za vsaj eno obvezno zavarovano osebo, je poslancem pojasnil državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič.

Še naprej pa se bo normirancem pri ugotavljanju davčne osnove priznavalo normirane odhodke v višini 80 odstotkov njihovih prihodkov, razlika pa bo še naprej obdavčena po cedularni stopnji v višini 20 odstotkov.

"Vlada predlaga le kozmetične rešitve," je v razpravi dejal Matej T. Vatovec (Levica) in zahteval, naj se pavšalna obdavčitev iz zakona izbriše, saj se mu zdi smiselna zgolj za samozaposlene, in še to le v primeru zelo nizkih dohodkov.

Predlaganim spremembam so prav tako nasprotovali v NSi, katere poslanec Jožef Horvat je dejal, da sicer razume željo vlade preprečiti zlorabe sistema, vendar pa bi sprejem predlaganih sprememb povzročil težave povezanim osebam, ki ne delujejo z namenom zlorabe pravil. "Gre za še eno rešitev v vrsti tistih, ki v želji po preprečevanju zlorab udari po prstih tiste, ki delajo pošteno," je dejal.

Podobnega mnenja so v SDS. "Predlagane rešitve so pomanjkljive in v nekaterih primerih celo v škodo tistih, ki polnijo proračun na pošten način," je dejal Marko Pogačnik.

Alenki Bratušek (NP) se zdi, da gredo spremembe v pravo smer, a se ji zdijo preskromne. "Velike škode ne boste naredili, a ne bo nobene koristi," je povzela.

Zaradi potrjenih sprememb omenjenih dveh zakonov so potrebne tudi spremembe zakona o davčnem postopku, ki poleg tega prinaša nekatere poenostavitve v sistemu plačevanja davkov. Med najpomembnejšimi novostmi je Božič izpostavil možnost plačevanja s plačilnimi in kreditnimi karticami brez provizije pri upravi za javna plačila.

Četrti v paketu danes sprejetih davčnih zakonov pa je spremenjeni zakon o davčnem potrjevanju računov. Ta bo zavezancem, ki to želijo, omogočil, da tudi po izteku prehodnega obdobja lahko namesto davčnih blagajn za izdajo računov še naprej uporabljajo vezane knjige računov. Prehodno obdobje se izteče konec tega leta.