REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Dogovarjanje o zmanjšanju proizvodnje nafte na trgih naletelo na dvome

Dogovarjanje o zmanjšanju proizvodnje nafte na trgih naletelo na dvome

Načelni dogovor držav Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) o rezu v proizvodnjo nafte je konec septembra dvignil cene nafte, vendar pa vlagatelji vse bolj dvomijo, da bo do dejanskega reza tudi prišlo. Zato cene padajo. V sredo so dosegle najnižjo raven v petih tednih, analitiki pa opozarjajo, da brez zmanjšanja proizvodnje ne bodo rasle.

Cene nafte so v sredo dosegle najnižje vrednosti v petih tednih, nato pa nekoliko okrevale in se gibljejo nekje pod 50 dolarji za sod. Odkar se je sredi leta 2014 začela na naftnem trgu pojavljati presežna ponudba, so se cene nafte zniževale in dobesedno prepolovile.

Februarja letos so se cene gibale na najnižjih ravneh v zadnjih 13 letih, saj je bil 159-litrski sod nafte vreden le še 30 dolarjev. Še sredi leta 2014 pa je bilo za sod črnega zlata treba odšteti več kot 100 dolarjev.

Analitiki pri spletnem portalu oilprice.com menijo, da je bil prvi odziv trgov na novico o znižanju proizvodnje pretiran, saj po njihovem mnenju ne gre za veliko znižanje. "Predlagani rezi niso bili veliki, velik je bil predvsem psihološki učinek," so navedli. V prihodnjih tednih zato pričakujejo več padcev kot rasti cen.

Da bi zmanjšale pritisk na cene, so članice Opeca septembra na neformalnem srečanju sklenile zmanjšati svetovno proizvodnjo nafte na 32,5 do 33 milijonov sodov na dan. O tem so govorile tudi konec oktobra, vendar niso dosegle dogovora, kako bi manjšo proizvodnjo porazdelile med seboj. Pri pogovorih o zniževanju proizvodnje sodeluje tudi Rusija, ki sicer ni članica kartela, je pa padec cen nafte še poglobil gospodarsko krizo v njej.

Več poskusov dogovora o omejitvi je v preteklosti propadlo zaradi Irana, ki se o tem ni želel pogajati. Njegova nafta se namreč vrača na trg po letih sankcij s strani zahodnih držav, Teheran pa je odločen znova si zagotoviti tržni delež, ki ga je užival pred sankcijami.

Poleg Irana sta tudi Libija in Nigerija na neformalnem srečanju članic kartela septembra dosegli, da veljata za izjemo pri omenjenem dogovoru, če bo obseg načrpane nafte ostal "v razumnih mejah". Tako se tudi proizvodnja nafte v Nigeriji vrača na običajno raven, potem ko je v preteklih mesecih prihajalo do pogostih motenj zaradi napadov na naftovode.

Analitiki in ekonomisti si niso enotni glede napovedi o gibanju cen nafte. Predsednik naftne družbe Saudi Aramco Amin Nasser je nedavno ocenil, da se bodo neravnovesja na svetovnih trgih poravnala v prvi polovici prihodnjega leta, saj se razlika med povpraševanjem in ponudbo po njegovih besedah zmanjšuje.

"Čeprav se kažejo prvi znaki nekoliko manjših zalog, pa napovedi kažejo, da bodo presežki rasli, če bo trg prepuščen samemu sebi," pa opozarja Mednarodna agencija za energijo (IEA). V primeru, da se bodo članice kartela držale dogovora, bi lahko presežki hitreje upadali, s tem pa bi se dvignile tudi cene.

Cene navzdol potiskajo tudi vse večje ameriške zaloge črnega zlata, ki so prejšnji teden narasle za več kot 14 milijonov sodov, kar predstavlja največjo tedensko rast po letu 1982.

Nižje cene nafte pa pomenijo manj prihodkov za države proizvajalke. To je močno prizadelo zalivske države, ki so se v preteklosti zanašale predvsem na naftne prihodke, zato so sedaj prisiljene v velike reze v javni porabi.

Bahrajn, Kuvajt, Oman, Katar, Savdska Arabija in Združeni arabski emirati, ki skupaj počrpajo več kot 18 milijonov sodov nafte dnevno, se zaradi nizkih cen črnega zlata soočajo z velikimi težavami, saj padajo prihodki v njihove države blagajne. Mednarodni denarni sklad (IMF) jih zato opozarja, da morajo globlje zarezati v javno porabo.

Cene nafte se bodo po napovedih direktorja IMF za Bližnji vzhod Masooda Ahmeda na srednji rok stabilizirale okrog 60 dolarjev za sod, kar je za nekatere zalivske države premalo, da bi še naprej vzdrževale sedanjo raven porabe.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek