Deutsche Welle: Evropa krepi vojno retoriko, ne vojne ekonomije

Evropski komisar za notranji trg Thierry Breton se je v začetku marca začel redno sklicevati na koncept »vojnega gospodarstva«, medtem ko je zahteval - in za to si še naprej prizadeva - takojšnje povečanje naročil Evropske unije za proizvodnjo streliva in orožja, tako za oskrbo Ukrajine kot za obnovitev lastne zaloge.

Komisar je pravkar obiskal več kot deset obratov za proizvodnjo orožja po vsej Uniji.

Kljub številnim odločitvam EU o povečanju financiranja in zmanjšanju ovir za skupna javna naročila, prizadevanja potekajo prepočasi, je nezadovoljen Breton, poroča Deutsche Welle.

Does Europe need to declare a 'wartime economy'? https://t.co/vgD5rc71vk?

— Serafeim Stasinos (@makisstasinos) May 31, 2023

»Zamude niso v skladu z našimi nujnimi potrebami. Zato je treba - in to jasno povem - industrijsko bazo 'potisniti naprej' in prenesti v 'vojno gospodarstvo', če mi dovolite, da se izrazim na ta način,« je na konferenci za novinarje dejal evropski komisar za notranji trg.

Vendar se zdi, da se Breton ni posvetoval z vsemi državami članicami EU o tem, ali mu bodo dejansko dovolile, da se izrazi s temi besedami, piše portal DW.

Izraz »vojna ekonomija« spominja na dramatične ukrepe iz temne preteklosti: vlade, ki reorganizirajo celotne gospodarske sisteme in industrijsko proizvodnjo, da bi dale prednost vojni proizvodnji.

Nemčija je morda med najbolj občutljivimi na ta koncept. Thomas Bagger, nemški veleposlanik na Poljskem, meni, da je Bretonova taktika kontraproduktivna.

»V Nemčiji ne boste imeli pozitivnega odziva na besedno zvezo 'vojna ekonomija'. To ni pravi način za mobilizacijo prizadevanj,« je na konferenci v Estoniji na kratko dejal Bagger.

Takšna reakcija ni presenetljiva, pojasnjuje Edward Lucas iz Centra za analizo evropskih politik (CEPA), ki poudarja, da bi povsem prepovedal to frazo, ki »v različnih državah pomeni zelo različne stvari«.

The US and Europe have all but emptied their inventories of relevant munitions, such as artillery shells, in their efforts to keep Ukraine supplied. Without converting to a wartime economy, western arms factories cannot keep up with the pace of the battle. https://t.co/spFE3CbR22

— Sushant Singh (@SushantSin) May 23, 2023

»Prava 'vojna ekonomija' je, ko ljudje pridejo z orožjem in prevzamejo vašo tovarno ter jo prisilijo v proizvodnjo več orožja. Mislim, da nihče v Evropi tega dejansko ne predlaga,« pravi Lucas.

Opominja, da je v Nemčiji še vedno odmeva spomin na nacističen nadzor gospodarstva, ki je povzročil ogromno trpljenja in zlorab delavcev-sužnjev.

»To je podobno, kot če bi v Ameriki rekli, 'to moramo pripeljati do hitrosti, ki obstaja na plantažah'. To ne bi bila asociacija na produktivnost, ampak na najtemnejše obdobje v ameriški zgodovini! Mislim, da situacije ne bi smeli rešiti z gesli, ampak tako, da se usedemo za mizo in sprejmemo težke finančne odločitve, ki bi ustvarile pogoje za želeni rezultat, « je Lucas povedal za Deutsche Welle.

https://t.co/oTakBMk1zu

— Clare Daly (@ClareDalyMEP) May 9, 2023

Analitik Ben Tallis iz nemškega Sveta za zunanje odnose (DGAP) ugotavlja, da je tudi francoski predsednik Emmanuel Macron govoril o »vojni ekonomiji«, toda brez sprejemanja dramatičnih ukrepov, ki jih ta prinaša.

»To (vojna ekonomija) bi imelo številne posledice: državni nadzor in v veliki meri upravljanje gospodarstva. Verjetno bi vključevalo različne vrste vavčerjev, kar bi poslalo zelo zanimiv signal evropskemu prebivalstvu, za katerega menim, da ga sedanja generacija politikov v zahodni Evropi ni pripravljena poslati,« je poudaril Tallis.

Nujen pa je hiter odziv, če želita EU in NATO ustvariti mašinerijo za proizvodnjo orožja.

EU commissioner calls for Europe to change to a wartime economy.

Europe not in a war but need a wartime economy  pic.twitter.com/DZA9fitSDS

—  Former wageslave. (@wolfie_smythe) March 5, 2023

Razumljivo je, zakaj nekateri uradniki EU eksperimentirajo s tem izrazom, pravi Nathalie Tocci z Italijanskega inštituta za mednarodne zadeve. Premostiti morajo velike razlike v dojemanju grožnje po vsej Evropi in »prepričati države, ki so zelo oddaljene od frontne črte, da morajo denar namesto za karkoli porabiti za obrambno industrijo za pošiljanje orožja v Ukrajino.«

Tocci pravi, da nekateri to potrebo že podpirajo, vendar je potreben čas, da ta postane prepričljiv razlog za vse.

Estonski obrambni minister Hanno Pevkur pravi, da se nihče ne bi smel izrecno sklicevati na »vojno gospodarstvo« v njegovi državi, ki je že namenila več kot odstotek svojega BDP-ja za pomoč Ukrajini.

Politicians in the #USA and #Europe are demanding a transition to a "WARTIME ECONOMY" in order to be able to supply #Ukraine with the weapons and ammunition they need, which is a little surprising, for we are not part in this conflict. We need to stop this craziness#UkraineWar pic.twitter.com/UxRiGdvLaN

— Like Rst  (@rst_like) March 4, 2023

Vojaški zgodovinar Slawomir Debski, direktor poljskega inštituta za mednarodne zadeve, sicer dvomi, da politiki vedo, kaj sporočajo javnosti z izrazom »vojna ekonomija«, ko govorijo o njej.

»Leta 1942 so ZDA bile sposobne proizvesti velike ladje v 14 dneh (namesto v dveh letih). To je privatizacija vojnega gospodarstva. Pri nas tega ni in ni potrebe po uvajanju takšnega režima v naše gospodarstvo,« je pojasnil Debski.

Ben Tallis navaja, da bi morali politiki začeti pojasnjevati, na kaj točno merijo s tem pojmom, saj se, kot trdi, »Ukrajina bori za vse nas«, a to sporočilo »v delih zahodne Evrope ni padlo na prav plodna tla«.

Speaking @GLOBSEC conference in Bratislava, Georgian PM Irakli Garibashvili blamed the war in Ukraine on @NATO Enlargement. NATO enlargement and Ukraine’s determination to become member was one of the reasons for the war. “Therefore, we see the consequence,” he said. pic.twitter.com/XDaRNDTrdc

— Formula NEWS | English (@FormulaGe) May 30, 2023

Tallis poudarja, da bi morali »ljudje normalizirati to logiko in sprejeti, da smo v resnem konfliktu, v katerem moramo zmagati.«

»Mislim, da je prav, da začnemo pripravljati možgane ljudi na to,« sporoča Tallis.

Toda nemški veleposlanik Bagger nad to idejo sploh ni navdušen. »Razumeti morate, da sta zgodovina in geografija izjemno močni učiteljici in da sta nas naučili različne lekcije,« je sklenil Bagger.