Banke v sedmih mesecih povečale dobiček

Banke so v prvih sedmih mesecih letos ustvarile 310,9 milijona evrov dobička pred davki ali 1,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček se je povečal za 5,5 odstotka na 287,6 milijona evrov. Ugoden prispevek k rezultatu je imelo nadaljnje neto sproščanje oslabitev in rezervacij, do julija za 33,5 milijona evrov.

Bruto dohodek bank je bil v primerjalnem obdobju nižji za 4,9 odstotka in je dosegel 658,1 milijona evrov. Nižji so bili neto obrestni prihodki, in sicer za 5,2 odstotka, a se njihovo krčenje nekoliko upočasnjuje. "Pozitivni učinki kreditne rasti se v prihodkih bank odražajo zelo postopno," so v Banki Slovenije zapisali v najnovejši mesečni publikaciji o poslovanju bank.

K nižjemu bruto dohodku so prispevali tudi nižji neto neobrestni prihodki, katerih medletni upad je julija znašal 4,6 odstotka. Obrestna marža bančnega sistema je ostala razmeroma nizka, vendar se ne zmanjšuje več, julija je znašala 1,84 odstotka. Operativni stroški so bili nekje na ravni lanskih oz. so se zvišali za 0,4 odstotka.

Bilančna vsota bančnega sistema se je julija zmanjšala za 153 milijonov evrov. To je njeno rast na medletni ravni upočasnilo na 1,3 odstotka. Zmanjšanje je posledica nižjega stanja dolžniških vrednostnih papirjev, zaradi dospelosti triletne obveznice, izdane s strani večje domače banke.

Vloge nebančnega sektorja so se julija ponovno povečale. Sezonsko se je okrepil mesečni prirast vlog gospodinjstev, medletna rast se je ob tem ohranila pri 5,5 odstotka. Julija so dospele vloge države, ki jih ta pri bankah ni ponovno vezala. Na naložbeni strani se je julija nekoliko upočasnila rast posojil nebančnemu sektorju, na 4,5 odstotka medletno.

Obseg posojil nebančnemu sektorju je bil nižji zaradi zmanjšanja posojil državi, medtem ko se je rast posojil nadaljevala pri podjetjih in gospodinjstvih. Rast posojil nefinančnim družbam je julija na medletni ravni dosegla 6,5 odstotka. "Tako visoka rast je delno posledica še vedno negativne dinamike do novembra lani, delno pa dejansko tekoče rasti posojil od decembra naprej," so navedli.

Nadalje se je krepila rast posojil gospodinjstvom, julija je medletno dosegla 7,3 odstotka, pri čemer je bila rast pozitivna pri vseh bankah. Pri potrošniških posojilih, katerih rast se je julija v medletni primerjavi povečala na 12,7 odstotka, so posojilno aktivnejše banke v večinski tuji lasti, medtem ko so v stanovanjska posojila, kjer se od januarja ohranja stabilna rast nekaj nad petimi odstotki, bolj usmerjene domače banke.

Kakovost kreditnega portfelja, merjena kot delež nedonosnih izpostavljenosti, ki je usklajena s širšo definicijo Evropskega bančnega organa, se letos naprej izboljšuje. Julija se je delež nedonosnih izpostavljenosti znižal za dodatni 0,2 odstotni točki na 7,3 odstotka. Pri izpostavljenosti do podjetij pa se je ta delež znižal na 14,8 odstotka.