Banke v prvem četrtletju povečale dobiček za odstotek na 143 milijonov evrov

Banke v Sloveniji so v prvih treh mesecih letos poslovale z dobičkom iz poslovanja, ki je pred obdavčitvijo znašal 142,6 milijona evrov. To je odstotek več kot v enakem obdobju lani. Sprostile so manj oslabitev in rezervacij kot pred letom, povečale pa tudi skupno bilančno vsoto, ki je konec marca znašala 38,1 milijarde evrov.

Čisti dobiček vseh bank v Sloveniji je v prvem letošnjem četrtletju znašal 128,8 milijona evrov, kar je 0,4 odstotka več kot pred letom dni.

S poslovanjem bank v tekočem letu se je danes seznanil svet Banke Slovenije. Kot je ugotovil, se aktivnost bank pri posojilih gospodinjstvom upočasnjuje, medtem ko posojila podjetjem ohranjajo nižjo, vendar stabilno rast. Ob tem se ohranja razmeroma visoka rast vlog gospodinjstev, z nekoliko počasnejšo rastjo vpoglednih vlog.

Rast posojil gospodinjstvom se upočasnjuje od oktobra lani, do konca marca se je znižala na 6,5 odstotka medletno. Umirja se tako rast stanovanjskih kot potrošniških posojil, pri čemer Banka Slovenije opaža, da upočasnjevanje posojilne aktivnosti sovpada tudi z blago zaostritvijo kreditnih standardov pri potrošniških posojilih in nespremenjenimi standardi pri stanovanjskih posojilih. Podobno je pri stanovanjskih posojilih povpraševanje ostalo razmeroma nespremenjeno, pri potrošniških posojilih pa se je nekoliko zmanjšalo.

Prav tako se je rast posojil nebančnemu sektorju po povečanju v začetku leta 2018, ki je bilo posledica tako dejanskega povečanja posojil nefinančnim družbam in gospodinjstvom kot tudi učinkov uvedbe novih računovodskih standardov, marca znižala na 5,1 odstotka na letni ravni. Prirast posojil nefinančnim družbam je bil marca sicer negativen, vendar se je medletna rast kljub temu nekoliko povečala. Po večletnem upadanju ponovno rastejo tudi kratkoročna posojila podjetjem.

Kreditni standardi največjih slovenskih bank so se letos nekoliko ublažili, rast povpraševanja podjetij po posojilih pa okrepila, je tako razvidno iz podatkov o poslovanju bank.

Medtem se kakovost bančnih naložb izboljšuje. Delež nedonosnih izpostavljenosti bank se je do letošnjega marca znižal na 5,4 odstotka, njihov obseg pa na 2,3 milijarde evrov.

V bančnem sistemu se ohranja visoka presežna likvidnost, glede kapitalske ustreznosti bančnega sistema pa Banka Slovenije ugotavlja, da se je lani zmanjšala za eno odstotno točko in konec leta 2017 na posamični osnovi dosegla 19,8 odstotka, na konsolidirani osnovi pa 18,1 odstotka. Kapitalske zahteve so se zaradi krepitve kreditne aktivnosti lani povečale bolj kot kapital, kar je vplivalo na zmanjšanje kapitalske ustreznosti, so pojasnili.