Banka Slovenije: Večji del nadomestil za plačilne storitve v bankah lani dražji

Večji del povprečnih nadomestil za plačilne storitve v bankah se je lani zvišal, kaže najnovejša analiza Banke Slovenije, v katero je bilo vključenih 12 bank in tri hranilnice. Prihranki ob zamenjavi najdražjega za najbolj ugodnega ponudnika teh storitev ostajajo visoki in lahko za tradicionalnega komitenta dosežejo do 171 evrov.

Banka Slovenije je analizo nadomestil bank in hranilnic za plačilne storitve ter izračun letnih stroškov košaric plačilnih storitev opravila že deveto leto zapored, vanjo pa je vključila Abanko, Addiko banko, Banko Intesa Sanpaolo, Banko Sparkasse, BKS banko, Delavsko hranilnico, DBS, Gorenjsko banko, Hranilnico Lon, NLB, Novo KBM, Primorsko hranilnico Vipava, Sberbank banko, SKB banko in Unicredit banko Slovenija.

Analiza fizičnim in pravnim osebam omogoča primerjavo nadomestil, ki jim jih za določene plačilne storitve zaračunavajo banke in hranilnice, in izračunanih stroškov košaric plačilnih storitev na letni ravni.

Od skupno 21 analiziranih segmentov plačilnih storitev so bila povprečna nadomestila na zadnji dan 2017 v primerjavi z enakim obdobjem predlani višja v 12 segmentih, nižja v šestih, medtem ko so v treh segmentih ostala nespremenjena.

Najbolj se je po ugotovitvah Banke Slovenije povečalo povprečno nadomestilo za eksterna plačila s trajnim nalogom za fizične osebe, ki je bilo dražje za 28,57 odstotka. To v Banki Slovenije vsaj deloma pripisujejo usmerjanju uporabnikov plačilnih storitev na stroškovno učinkovitejše alternative, kot so direktne obremenitve. Najbolj se je medtem znižalo povprečno nadomestilo za vodenje transakcijskega računa za fizične osebe, to je za 3,85 odstotka.

Po primerjavi letnih stroškov, ki jih imajo komitenti z opravljanjem plačilnih storitev pri določenem ponudniku, pa je analiza ugotovila, da je bila za tradicionalne komitente - torej za tiste, ki storitve opravljajo prek bančnih okenc - ko gre za fizične osebe, najdražja Sberbank banka. Povprečni letni strošek po košarici, ki jo oblikuje Banka Slovenije, je bil v tej banki 123,31 evra, po košarici, ki jo oblikuje Zveza potrošnikov Slovenije, pa 219 evrov.

Sledile so NLB (113,75 evra; 217,32 evra), Addiko banka (109,76 evra; 210,96 evra), Unicredit banka Slovenija (109,61 evra; 209,04 evra) in Nova KBM (108,95 evra; 213,96 evra).

Najcenejše so bile na drugi strani tri hranilnice. Najnižje stroške med temi je imela Delavska hranilnica, kjer je po košarici Banke Slovenije dosegel 32,06 evra, po košarici Zveze potrošnikov Slovenije pa 47,64 evra. V Primorski hranilnici Vipava sta bila stroška 45,92 evra oz. 76,32 evra, v Hranilnici Lon pa 65,86 evra oz. 112,68 evra.

Pri komitentih, ki plačilne storitve opravljajo prek elektronske banke, je bila medtem najdražja NLB, saj je strošek po košarici Banke Slovenije dosegel 55,95 evra, po košarici Zveze potrošnikov Slovenije pa 94,92 evra. Sledile so Unicredit banka Slovenija (52,49 evra; 88,08 evra), Sberbank banka (52,25 evra; 68,52 evra), Abanka (51,09 evra; 81,72 evra) in SKB banka (51,04 evra; 84,24 evra).

Pri pravnih osebah je analiza kot najdražjo banko za tradicionalne komitente razkrila Unicredit banko Slovenija, kjer je bil letni strošek po košarici Banke Slovenije 1031,45 evra. Najcenejša je bila Primorska hranilnica Vipava (364,80 evra). Za e-komitente med pravnimi osebami je bila najdražja Sberbank banka (553,55 evra), najcenejša pa prav tako Primorska hranilnica Vipava (189,90 evra).

Prihranki pri menjavi najdražjega za najcenejšega ponudnika tako ostajajo visoki. Za fizične osebe lahko v skupini tradicionalnih komitentov glede na metodologijo Zveze potrošnikov Slovenije dosežejo 171 evrov na leto.