Banka Slovenije: Gospodarska rast ostaja visoka

Gospodarska rast v Sloveniji ostaja visoka, zaupanje podjetij je visoko v vseh dejavnostih, optimistični ostajajo tudi potrošniki. Med dejavnostmi po rasti letos izstopa gradbeništvo, v močnem vzponu je nepremičninski trg, v avgustovskem povzetku makroekonomskih gibanj ugotavlja Banka Slovenije.

Kot v danes objavljenem povzetku ugotavlja centralna banka, stopnje rasti industrijske proizvodnje, opravljenih gradbenih del in prihodkov v zasebnih storitvah še naprej opazno presegajo povprečne v evrskem območju.

Gradbeništvo raste ob krepitvi investicij v inženirske objekte ter v nestanovanjske in stanovanjske stavbe. Ob solidni bančni podpori je v močnem vzponu nepremičninski trg, kjer število transakcij po podatkih državnega statističnega urada že dobro leto presega predkrizno raven iz leta 2007, cene pa so se od dna v letu 2014 povišale za okoli 10 odstotkov, a še zaostajajo za vrhom pred krizo.

Investicije v manjši meri povečuje tudi država, čeprav še ni prišlo do opaznejšega črpanja evropskih sredstev iz nove finančne perspektive. Domača proizvodnja še naprej bistveno presega domačo potrošnjo, presežek menjave blaga in storitev še naprej presega devet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).

Rast zaposlovanja kljub pomanjkanju ustrezno kvalificiranih delavcev ostaja visoka. Ponovno se krepi zaposlovanje prek agencij, narašča pa tudi zaposlovanje tujcev, kar sovpada s hitrim povečevanjem gradbene aktivnosti. "Čeprav podjetja vedno bolj omenjajo težave s pridobivanjem ustreznih delavcev, tudi za naslednje mesece načrtujejo višje zaposlovanje," ugotavlja Banka Slovenije.

Čeprav ostaja strukturna brezposelnost visoka, se znižuje tudi število dolgotrajno brezposelnih, kar je po navedbah centralne banke poleg močne konjunkture lahko tudi posledica izvajanja aktivnih politik na trgu dela. Rast plač letos zaostaja za rastjo produktivnosti in še ne odraža pritiskov zaradi zniževanja presežne ponudbe dela.

Primanjkljaj državnega proračuna se zmanjšuje hitreje od načrtov. Po zadnjih ocenah ministrstva za finance bo letos znašal 279 milijonov evrov, medtem ko je bil v lani sprejetem proračunu ocenjen na 681 milijonov evrov.

"Hitrejše zmanjševanje primanjkljaja je posledica ugodnejših gospodarskih razmer, ki zvišujejo davčne prihodke in zmanjšujejo proračunske transferje v blagajne socialnega zavarovanja," pravi Banka Slovenije in dodaja, da je več kot lani tudi nedavčnih prihodkov, predvsem zaradi višjih vplačil dividend od predvidenih.

"Pričakovana nadaljnja krepitev gospodarske aktivnosti je dobro izhodišče za nadaljnje izboljševanje stanja javnih financ. Ključno bo ohranjanje odhodkov v načrtovani višini," svetuje centralna banka.

Inflacija kljub močni domači konjunkturi ostaja nizka. Julija se je povišala z 0,9 na 1,2 odstotka, s čimer je ostala pod povprečjem evrskega območja. Medletna rast cen nepredelane hrane se je povišala zaradi podražitve mesa in zelenjave, hkrati se je upočasnilo zniževanje cen industrijskih proizvodov brez energentov, predvsem zaradi manj izrazitih učinkov razprodaj obleke in obutve, kar je verjetno posledica deregulacije sezonskih razprodaj. Posledično se je osnovna inflacija nekoliko povišala, vendar ostaja nizka v primerjavi z rastjo agregatov domačega povpraševanja.

Julija se je spremenila metodologija obračunavanja cen naftnih derivatov, kar pa se za zdaj ni odrazilo v cenah energentov. Njihov prispevek k inflaciji se je znižal tudi julija, skladno s pojemajočim učinkom osnove in nizkimi cenami nafte na globalnem trgu.

Tudi gospodarske razmere v mednarodnem okolju so ugodne, ocenjuje centralna banka. Nadaljuje se predvidena krepitev gospodarske rasti, pri čemer pa bo po oceni Mednarodnega denarnega sklada (IMF) rast v ZDA nižja, na Japonskem in v območju z evrom pa višja.