Ameriški predsednik vztraja pri dvigu carin na uvoz jekla in aluminija

Ameriški predsednik Donald Trump je v torek na skupni novinarski konferenci s švedskim premierjem Stefanom Lofvenom vztrajal, da bo uvedel 25-odstotne carine na uvoz jekla in 10-odstotne carine na uvoz aluminija, kljub Lofvenovim opozorilom, da bo trgovinska vojna na koncu škodovala vsem.

Kmalu po Trumpovem zagotovilu o carinah je odstop napovedal njegov glavni gospodarski svetovalec Gary Cohn, švedski premier pa je skušal Trumpu razložiti zapletenost svetovne trgovine s primerom na Švedskem izdelanega letala, ki ima na koncu 50 odstotkov ameriškega materiala.

"Prepričan sem, da bodo višje carine na dolgi rok škodovale vsem," je dejal premier in dodal, da je zunanja trgovina stvar EU, vendar pa je Švedska članica EU in podpira trgovino s čim manj ovirami.

Trumpa to ni prepričalo, kot ga doslej niso uspeli prepričati svetovalci, kot je Cohen, in celotno republikansko vodstvo kongresa skupaj z gospodarskimi združenji. Celo Združenje za aluminij s 700.000 zaposlenimi v ZDA mu je izrazilo globoko zaskrbljenost in ga pozvalo, naj raje razmisli o bolj usmerjenih ukrepih proti državam, ki ne igrajo po vsem pravilih, kot je Kitajska.

Največja izvoznica jekla v ZDA je Kanada pred Južno Korejo, Mehiko in Brazilijo, ki ji šele sledi Kitajska. Lofven je izrazil razumevanje za Trumpovo stališče, da mora najprej poskrbeti za svojo državo, kar dela tudi sam. Vendar pa 50 odstotkov švedskega bruto domačega proizvoda prihaja od izvoza in prosta trgovina je zato ključna.

Šved je priznal, da so na svetu presežki jekla, vendar pa dodal, da ga 50 odstotkov proizvede Kitajska, Evropa pa zaleže le za deset odstotkov svetovne proizvodnje. Ob tem je izrazil tudi obžalovanje, da so se končala pogajanja o območju proste trgovine med ZDA in EU in izrazil zavezo pariškemu podnebnemu sporazumu, od katerega je Trump odstopil.

Na vprašanje, ali resno misli s carinami, je Trump zatrdil, da tuje države že desetletja izkoriščajo ZDA, ki imajo 800 milijard dolarjev zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Samo s Kitajsko ga je za 500 milijard in Trump je dejal, da je podobno tudi z drugimi državami. "EU z nami ne ravna dobro. Je zelo, zelo nepoštena trgovinska situacija," je dejal Trump in pribil, da EU zelo ovira poslovanje ZDA z njo.

"Pošiljajo nam avtomobile in drugo v ZDA. Naj delajo, kar hočejo, ampak potem jim bomo dali velik 25-odstotni davek na njihove avtomobile in verjemite mi, dolgo tega več ne bodo delali. Jaz sem tu, da ščitim," je dejal Trump in ponovil svoje mnenje, da bodo v trgovinski vojni bolj trpele druge države kot ZDA. Čeprav pa bo menda zadeve uredil na "zelo ljubeč način".

Predsednik predstavniškega doma kongresa Paul Ryan je v torek Trumpa pozval k bolj kirurškemu pristopu s carinami, npr. le za kitajski uvoz. Opogumile naj bi ga besede senatorja iz Georgie Sonnyja Perdua, ki je po sestanku v Beli hiši dejal, da so tam odprtih glav in pripravljeni na razmislek.

Vendar je potem odstopil nasprotnik carin Cohn in Ryanovo upanje je izzvenelo kot pobožna želja brez osnove. Finančni minister ZDA Steve Mnuchin, ki se še ni naveličal položaja, je dejal, da bodo skušali pripraviti carine že v tem tednu. Nekateri ugibajo, da morda ne bo šlo za splošne carine, ampak omejene na določene države in za določen čas.

Trump je že med kampanjo obljubljal protekcionistične ukrepe, vendar so republikanci upali, da se bo sčasoma umiril. Analitiki upajo, da je za njegovim obnašanjem racionalna politična razlaga, če že ni gospodarsko smiselna. Prihodnji teden bodo v industrijski zahodni Pensilvaniji posebne kongresne volitve v izrazito republikanskem okrožju, kjer sta republikanski in demokratski kandidat povsem izenačena.

Analitiki volitve jemljejo kot kanarčka, ki bo napovedal izid jesenskih splošnih kongresnih volitev, zato obe strani ne varčujeta z denarjem in podporo. Demokrata Conorja Lamba je že prišel podpret trenutno najpopularnejši demokrat Joe Biden, konec tedna pa se bo za republikanca Ricka Sacconeja tam oglasil še Trump.

Na novinarski konferenci ameriškega predsednika in švedskega premierja je bilo nekaj vprašanj tudi okrog Severne Koreje, pri čemer je Trump izrazil vero, da je Severna Koreja iskrena v zadnjih pobudah za pogajanja, ker jo pritiskajo sankcije.

Na vprašanje, ali ga skrbi rusko vpletanje tudi v tokratne kongresne volitve v ZDA, pa je Trump dejal, da ga nič ne skrbi, ker bodo potem uvedli protiukrepe. Ponovil je, da Rusi niso spremenili volilnega izida 2016, čeprav je priznal, da so se vpletali, ampak je ob tem ponovil svojo trditev brez dokazov, da so se vpletale tudi druge države in posamezniki.