Ali bo zvišanje minimalne plače avtomatično povečalo brezposelnost

Levica je v zakonodajno proceduro vložila novelo zakona, ki bi minimalno plačo do leta 2021 zvišala na 736 evrov neto. Predlog mora še skozi parlament, a če gledamo njegovo sestavo oziroma moč političnih strank, je velika verjetnost, da bo ta zakonodajni predlog izglasovan, že zdaj ima 52 podpisov.

Ne gre za prvo administrativno določeno zvišanje minimalne plače. Zanj in proti njemu naj bi govorila predvsem dva razloga: prvi pravi, da kdor ne more plačati vsaj minimalne plače, naj podjetje zapre, drugi pa, da bo zvišanje minimalne plače avtomatično povečalo brezposelnost.

Sedanje gospodarsko stanje v državi je dobro in to bi se moralo nekako poznati tudi v denarnicah zaposlenih.

Mogoče bo kakšen čistilni servis propadel, lahko se zgodi, da bo kakšen varnostnik ostal brez dela, ampak podjetja, ki bodo plačevala minimalno plačo in nič več od tega, bodo vedno obstajala.

Bodo pa nastale posledice, ki jih arhitekti zvišanja niso predvideli. Dražji bo denimo kruh. Večina zaposlenih v pekarskih podjetjih že zdaj prejema minimalno plačo, njeno zvišanje se bo prelilo v končno ceno kruha. To je zgolj eden od vidikov. Dodatni vidik je, da bodo plačni dvigi pripomogli k zvišanju inflacije. Da jo imamo, smo pozabili. Trenutno je blizu dva odstotka. Pa se lahko hitro zgodi, da se bo zvišala na tri, štiri, sedem odstotkov. Če se zbudi inflacija, bomo hitro v začaranem krogu, ko bodo potrebna nova zviševanja, sklene komentator.