Abanka v devetih mesecih z 68,3 milijona evrov dobička

Abanka je v devetih mesecih ustvarila malo manj kot 68,3 milijona evrov čistega dobička, kar je 258 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Ob triodstotni rasti neto obresti in 15-odstotnem upadu neobrestnih prihodkov je glavni razlog za bistveno boljši rezultat kot lani sproščanje oslabitev in rezervacij.

Banka je tako v devetih letošnjih mesecih sprostila za nekaj manj kot 32,2 milijona evrov oslabitev in rezervacij, kar se je prevedlo v prihodek banke. V lanskem devetmesečju je zaradi oblikovanja oslabitev in rezervacij vknjižila za 19 milijonov evrov stroškov.

Čiste obresti so z 59,1 milijona evrov za skoraj tri odstotke presegli rezultat iz lanskega devetmesečja, neto neobrestni prihodki pa so se v enaki primerjavi znižali za približno 15 odstotkov na 45,3 milijona evrov, je banka sporočila prek spletnih strani Ljubljanske borze.

Operativni stroški so bili z nekaj manj kot 54,5 milijona evrov za malo manj kot pet odstotkov nižji kot v lanskem devetmesečju.

Dobiček iz rednega poslovanja se je tako po devetih mesecih ustavil pri nekaj manj kot 82,1 milijona evrov, kar je 238 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček je medtem poskočil za 258 odstotkov na malo manj kot 68,3 milijona evrov.

Bilančna vsota banke je konec septembra dosegala 3,66 milijarde evrov ali 4,3 odstotka manj kot ob koncu 2015. Banka je tako po velikosti bilančne vsote dosegala 10,1-odstotni tržni delež in je tretja največja banka v državi.

Na strani bilančne aktive so krediti strankam, ki niso banke, znašali 1,78 milijarde evrov in bili za 90,3 milijona evrov oz. skoraj pet odstotkov nižji kot konec 2015. Razlog za to je predvsem za 84,9 milijona evrov manjši obseg posojil podjetjem in samostojnim podjetnikom, medtem ko so se posojila prebivalstvu povečala za 1,4 milijona evrov.

Na strani obveznosti pa so vloge strank, ki niso banke, konec septembra dosegle skoraj 2,83 milijarde evrov in bile za 21,6 milijona evrov oz 0,8 odstotka manjše kot konec 2015. Vloge pravnih oseb so upadle za 88,5 milijona evrov, vloge prebivalstva pa so se povečale za 68,5 milijona evrov.

Banka je tudi kapitalsko močna. Ravno minuli petek je Banka Slovenije tako sporočila, da je Abanka prestala celovit pregled v okviru enotnega evropskega bančnega nadzora z obremenitvenim testom. V Abanki bi količnik najboljšega kapitala oz. navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) v primeru, da bi se letos ter v prihodnjih dveh letih odvil osnovni makroekonomski scenarij, dosegel 23,80 odstotka. Meja, da test prestane uspešno, je nad osem odstotkov. V primeru zelo neugodnih makroekonomskih gibanj pa bi njen količnik CET1 dosegel 10 odstotkov, prag uspešnosti je postavljen nad 5,5 odstotka.

Celovita ocena banke je potekala od marca do novembra, sestavljala sta jo pregled kakovosti sredstev in stresni test. ECB je letos v stresne teste poleg Abanke vključila še banke Akciju sabiedriba Rietumu iz Latvije, Banca Mediolanum iz Italije in Citibank Europe iz Irske. Celovita ocena omenjenih štirih bank je bila podobna skrbnemu pregledu, ki je bil leta 2014 opravljen za 130 bank in lani za devet bank.