REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Znanstveniki povezali industrijsko predelano hrano z rakom

Znanstveniki povezali industrijsko predelano hrano z rakom

Francoski znanstveniki so povezali zelo predelano industrijsko hrano z rakom. Študija, ki so jo opravili na 105.000 ljudeh, je pokazala, da so imeli tisti, ki so jedli tovrstno hrano, večje možnosti, da so zboleli za rakavim obolenjem. Opozorili so sicer, da študija ni povsem celovita, a da je jasno, kako pomembna je zdrava prehrana.

Že doslej je bilo znano, da prehrana lahko vpliva na razvoj rakavega obolenja pri človeku. Svetovna zdravstvena organizacija je tudi že opozarjala, da je prekomerna telesna teža takoj za kajenjem največja zdravstvena težava, ki jo je mogoče preprečiti, in da predelani mesni izdelki povečujejo verjetnost, da nekdo zboli za rakom.

Znanstveniki iz pariške Sorbone pa so zdaj prvič naredili povezavo tudi med zelo industrijsko predelano hrano in rakom.

Znanstveniki iz pariške Sorbone pa so zdaj prvič naredili povezavo tudi med zelo industrijsko predelano hrano in rakom.

V študiji, objavljeni v znanstveni reviji British Medical Journal, so pet let sledili, kaj jedo ljudje, ki so sodelovali v raziskavi, in kakšno je bilo njihovo zdravstveno stanje. Večinoma je šlo za ženske srednjih let.

Rezultati so pokazali, da če se je delež zelo predelane hrane v prehrani povečal za deset odstotkov, se je število rakavih obolenj povečalo za 12 odstotkov, povzema britanski BBC.

Znanstveniki so med zelo industrijsko predelano hrano uvrstili množično proizvajano in pakirano pecivo in kruh, sladke ali slane prigrizke, čokoladice in sladice, sladkane gazirane pijače, izdelke iz mesne mase, kot so npr. piščančji medaljoni, instantne juhe, že pripravljene gotove obroke ter izdelke, ki so narejeni večinoma ali povsem iz sladkorja, olj in maščob.

Znanstveniki so med zelo industrijsko predelano hrano uvrstili množično proizvajano in pakirano pecivo in kruh, sladke ali slane prigrizke, čokoladice in sladice, sladkane gazirane pijače, izdelke iz mesne mase, kot so npr. piščančji medaljoni, instantne juhe, že pripravljene gotove obroke ter izdelke, ki so narejeni večinoma ali povsem iz sladkorja, olj in maščob.

Med študijo je bilo povprečno 18 odstotkov prehrane zelo industrijsko predelane. Povprečno so vsako leto zabeležili 79 primerov raka na 10.000 ljudi. S povečevanjem deleža močno predelane hrane za deset odstotkov pa se je število rakavih obolenj povečalo za devet na 10.000 ljudi letno.

Iz tega so znanstveniki potegnili sklep, da hitro povečanje uživanja zelo predelane hrane lahko vodi v razvoj raka v naslednjih desetletjih.

Vendarle so opozorili tudi, da njihova študija ni povsem celovita, da bi lahko kar nedvoumno dejali, da močno predelana hrana povzroča raka. Poudarili so, da imajo ljudje, ki uživajo veliko zelo predelane hrane, tudi precej drugih navad, ki lahko vodijo v razvoj raka. Bolj verjetno so kadili, bili manj aktivni, tudi sicer uživali preveč kalorij in bolj verjetno jemali kontracepcijske tabletke, so navedli. Te vplive so v določeni meri upoštevali v svoji študiji, a njihovega vpliva ni mogoče povsem izključiti, so opozorili.

"Že zdaj je bilo znano, da uživanje tovrstne hrane vodi v pridobivanje teže, prekomerna teža ali debelost pa prav tako lahko povečuje verjetnost raka, tako da je težko ločiti učinke prehrane in teže," je rezultate študije komentirala britanska onkologinja Linda Bauld.

"Že zdaj je bilo znano, da uživanje tovrstne hrane vodi v pridobivanje teže, prekomerna teža ali debelost pa prav tako lahko povečuje verjetnost raka, tako da je težko ločiti učinke prehrane in teže," je rezultate študije komentirala britanska onkologinja Linda Bauld.

Vendarle je študija "opozorilo, da moramo jesti zdravo hrano", vendar pa ljudje ne bi smeli biti prestrašeni, če "sem in tja" pojedo nekaj predelane hrane, dokler uživajo dovolj sadja, zelenjave in vlaknin, je še povedala profesorica.

Drugi so bili do študije kritični, predvsem zaradi "nejasnosti" glede definicije, kaj je "zelo predelana hrana". Ian Johnson z Instituta Quadram je poudaril, da je zaradi teh nejasnosti zelo težko narediti kake vzročno-posledične povezave.

Tako na primer ni jasno, zakaj je množično proizvajan kruh uvrščen med zelo predelano hrano, domači hlebec ali štruca iz butične pekarne pa ne. 

Tako na primer ni jasno, zakaj je množično proizvajan kruh uvrščen med zelo predelano hrano, domači hlebec ali štruca iz butične pekarne pa ne. "To napeljuje, da ima industrijsko proizvedena hrana drugačno hranilno in kemično sestavo od tiste, ki jo naredimo doma. Ampak temu ni tako," pa je opozoril Tom Sanders iz Londonskega Kraljevega kolidža.

Na pomanjkljivosti so v uredniškem komentarju opozorili tudi v reviji British Medical Journal. A dodali tudi, da je študija vendarle dobrodošel prvi vpogled v problematiko, še povzema BBC.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek