Zdrava izbira naj postane lažja izbira

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je ob otvoritvi druge nacionalne konference o prehrani in telesni dejavnosti dejala, da je ustvarjanje pogojev za zdravo prehrano in telesno dejavnost vseh prebivalcev Slovenije zahtevna naloga. Dodala je, da jih je treba vzpodbujati tem, da postane zdrava izbira lažja izbira.

"S tem prispevamo k bolj kakovostnemu življenju posameznic in posameznikov in k blaginji celotne družbe. Ne nazadnje s tem tudi zmanjšujemo stroške v zdravstvu," je dejala ministrica ob začetku konference, ki jo ministrstvo za zdravje danes organizira na Brdu pri Kranju.

Kot je dejala, si veliko obetajo od dobrega sodelovanja med domačo živilsko industrijo in od posluha trgovcev. Po njenih besedah je pomembno ozavestiti potrošnika in mu sočasno ponuditi zdravo in cenovno dostopno izbiro.

Veliko izzivov pa čaka v gostinstvu in turizmu, je dejala ministrica in dodala, da je zdravju koristna hrana lahko tudi tržno zanimiva. "Mnogi gostinci že uspešno uveljavljajo kulinarično izvirnost z zdravo, tradicionalno ponudbo jedi, za katere sestavine pridobijo v neposredni okolici," je dejala, a opozorila tudi na nezdravo ponudbo, predvsem otroške menije z dunajskim zrezkom in ocvrtim krompirjem.

Na konferenci bodo med drugim pregledali primere dobre prakse, delavnice in projekte, s katerimi želijo spodbujati zdravo prehranjevanje in gibanje. V projektu Kuhnapato otroci pripravljajo tradicionalne obroke na sodoben način, v projektu Pešbus pa spodbujajo hojo otrok do šole.

Po besedah Vedrana Hadžića z ljubljanske fakultete za šport bi morali na dan naredili vsaj 12.000 korakov. Kot je poudaril, je pomembno ohranjati telesno vadbo skozi vsa življenjska obdobja, torej od otroštva naprej.

Otroci bi morali biti telesno aktivni vsak dan, vsaj eno uro na dan, pri čemer naj bo intenzivnost vadbe zmerna do visoka. Z vadbo višje intenzivnosti naj se ukvarjajo vsaj trikrat na teden, prav tako naj vsaj trikrat tedensko izvajajo vaje za moč. V življenju posameznika naj bo torej manj sedenja in več gibanja, je dejal Hadžić in dodal, da štiri ure sedenja pred televizorjem izniči pozitivne učinke enourne vadbe.

Na debelost, ki je eden od glavnih dejavnikov za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so denimo sladkorna bolezen tipa dva, visok krvni tlak itd., pa poleg prekomerne prehranjenosti in premalo gibanja vpliva tudi naša genetska dediščina.

Večine genov, ki dejansko vplivajo na debelost, trenutno sploh ne poznajo, je pojasnil Simon Horvat z ljubljanske biotehniške fakultete. Jasno pa je, da je evolucija favorizirala t. i. varčne gene, ki so s skladiščenjem maščobe posamezniku omogočali preživetje do pubertete, ko so lahko gene začeli deliti na svoje potomce.

Obdobje t. i. debelilnega okolja, v katerem živimo danes, je glede na evolucijo človeštva tako kratko, da se geni temu še niso mogli prilagoditi tako, da bi bi prevladali "vitki geni". Je pa v prihodnjih desetletjih po napovedih Horvata mogoče pričakovati odkritja v znanosti, ki bodo omogočila denimo razvoj zdravil, s katerimi bi pomagali tistim, ki so debeli zaradi genetske predispozicije.