Začenja se niz dogodkov ob 240. obletnici prvega vzpona na Triglav

S pogovornim večerom in odprtjem fotografske razstave se je v sredo zvečer na Bledu začelo praznovanje letošnje 240. obletnice prvega zabeleženega vzpona na Triglav. Ob tem jubileju se bo zvrstila vrsta dogodkov s poletnim vrhuncem v Bohinju, od koder so bili štirje srčni možje, ki so 26. avgusta 1778 prvi stopili na Triglav.

Kot je pojasnila vodja informacijsko izobraževalne službe javnega zavoda Triglavski narodni park (TNP) Majda Odar, so se lani skupaj s partnerji na območju Julijskih Alp dogovorili, da bodo obeležili to pomembno obletnico. Velik del praznovanja se bo odvil poleti v Bohinju, v Mojstrani bo potekal strokovni simpozij o novih dognanjih raziskovanja Triglava, TNP pa pripravlja pogovorne večere na petih info mestih.

Vodja informacijskih središč TNP na Bledu in v Bohinju Ana Marija Kunstelj je povedala, da je rdeča nit vseh pogovornih večerov, da bomo na Triglav, glede na to, kako je oblegan, morali paziti. Na sredinem prvem večeru, ki je potekal v info središču na Bledu, so spregovorili tudi o mitskem in simbolnem pomenu Triglava ter njegovi vlogi v zgodovini in v sodobnem vsakdanu slovenskega naroda.

Zgodovinar in alpinist Peter Mikša je predstavil zgodovino Triglava kot osrednjega simbola slovenstva. Kot je izpostavil, je bil odločilen trenutek, ko je Jakob Aljaž vrh Triglava postavil stolp, kar se je zgodilo v času narodnega prebujenja Slovencev, ki so v gorah s postavljanjem svojih koč kljubovali Nemcem. Triglav z Aljaževim stolpom pa je postal najmočnejša markacija slovenstva.

V času rapalske meje, ki je tekla prav čez Triglav, je ta postal manifestacija nacionalizma v obliki tako imenovanih malarskih vojn. Ker ni bilo dorečeno, v kateri državi je vrh, so si ga namreč enkrat prilastili Italijani in ga prebarvali v barve italijanske trobojnice, drugič pa spet jugoslovanski nacionalisti, ki so ga prebarvali v barve jugoslovanske zastave.

Prelomno je bilo leto 1944, ko so na Triglav prišli partizani in mejnik vrgli v prepad ter sklenili, da tu ne bo nikoli več meje za Slovence. Osvobodilna fronta je Triglav vzela za simbol upora, po vojni pa so se odločili, da bo Triglav postal simbol Slovencev tudi v grbu. Sam vrhunec pa je bil v času osamosvojitve, ko je Triglav postal samo naš, je pojasnil Mikša.

Velik poznavalec alpskega prostora in njegove zgodovine ter nekdanji direktor javnega zavoda TNP Janez Bizjak je dejal, da so v času povojne profanosti nekateri vzeli Triglav kot nadomestek svete gore. "Vendar si danes tega imena sploh ne zasluži, saj je povsem razvrednoten," je izpostavil Bizjak in dodal, da so bile svete gore nekoč nedotakljive, Triglav pa je zelo obiskan.

Meni, da je veliko škode naredil izrek, da mora vsak Slovenec priti Triglav. Prepričan je, da bi bilo treba množični obisk nekako omejiti. Pri tem je ključna smernica to, da mora biti njegov obisk varen in da gneča ne ogroža varnega vzpona in sestopa.

TNP je ob obletnici pripravili tudi spletno anketo o obisku Triglava, ki poteka do konca februarja. Javno mnenje o obiskovanju Triglava pa bodo pozneje predstavili tudi na konferenci o obiskovanju vrhov v Chamonixu.

Fotografski natečaj, ki ga je TNP objavil konec lanskega leta, so medtem že zaključili. Odzvalo se je 26 fotografov, ki so skupaj oddali 119 fotografij. Komisija je pripravila razstavo 30 fotografij, ki bo ob pogovornih večerih letos obiskala pet razstavišč in je že na ogled v Triglavski roži na Bledu.