V Begunjah pri Cerknici pokopali žrtve iz Krimske jame

V farni cerkvi sv. Jerneja v Begunjah pri Cerknici je popoldne nadškof Anton Stres daroval pogrebno mašo za žrtve iz Krimske jame, po maši pa je na tamkajšnjem pokopališču sledil tudi cerkveni pogreb žrtev. Tako maše kot pokopa se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor.

Predsednik republike je ob robu pietetne prireditve poudaril, da je pravica do dostojnega pokopa civilizacijska pravica.

"Prav mogoče in verjamem, da imamo v teh dneh in tednih ljudje različna stališča tudi do tega, ampak če želimo imeti odprto družbo in eno domovino, potem moramo prenesti tudi te morebitne razlike, živeti v sožitju in zlasti storiti vse, da se nikoli več ne bi zgodilo, da bi se sovražili," je pozval Pahor.

Izkop posmrtnih ostankov iz Krimske jame so začeli aprila letos, v njem pa so našli ostanke 27 trupel (med njimi dve trupli otrok in enega najstnika) ter 32 tednov starega zarodka. Po besedah Antona Veluščka, ki je opravljal arheološki nadzor nad izkopavanji, je bila večina pobitih civilistov, verjetno pa tudi posameznih partizanov, poboj pa je pozno spomladi 1942 zagrešil partizanski bataljon Ljube Šercerja. Po besedah Veluščka je šlo predvsem za maščevanje nad prebivalstvom, ki se ni strinjalo s komunistično revolucijo.

Po besedah predsednika vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožeta Dežmana je posebnost grobišča v tem, da je pobuda za izkopavanja prišla od lokalnega prebivalstva in lokalnih oblasti. Tako je izkop izvedel Jamarski klub Borovnica, financirala pa Občina Borovnica (delno tudi občina Cerkno).

Po besedah Veluščka so glede na govorice, ki so krožile med lokalnim prebivalstvom, pričakovali, da bo žrtev veliko več. Iz jame je bilo sicer treba odstraniti precej zemlje, skal in lesa, med katerimi so bili pomešani skeleti. Po besedah Dežmana so bili vzorci za DNK-identifikacijo žrtev vzeti, vendar same identifikacije še niso opravili.

Leta 1990 je bila ob jami spravna slovesnost. Domačini so ob rob postavili kapelico po načrtih Franceta Kvaternika in razpelo, delo umetnika Staneta Jarma.