Tehnologija lahko tudi starejšim olajša vsakdan

Starejši imajo pred tehnološkimi napravami pogosto zadržke, a z nekaj volje se jih mnogi naučijo uporabljati in si tako olajšajo nakupe, plačevanje položnic ali spremljanje sladkorne bolezni. S širokimi možnostmi komuniciranja in fotografiranja si tudi polepšajo življenje, svojci pa so zaradi sistemov senzorjev bolj mirni v skrbi za dementne.

Po besedah direktorice Simbioze Ane Pleško je strah starejših pred sodobnimi tehnološkimi napravami velikokrat neutemeljen, zaradi njega pa mlajši večkrat delajo namesto starejših, namesto da bi jih naprave naučili uporabljati. "Na nas kot družbi je, da jim te tehnologije pravilno predstavimo," je dejala za STA in opozorila, da ob nakupu telefona danes uporabniki več ne prejmejo navodil. Ker je trg preplavljen s pametnimi telefoni, pa so se jih starejši po njihovih besedah prisiljeni naučiti uporabljati.

Vnukom se približajo na družabnih omrežjih, mleko si iz trgovine naročijo prek spleta

S tem si lahko zelo olajšajo in polepšajo življenje. Tehnologija, denimo, omogoča različne načine komunikacije, ki so v hitrem tempu življenja še kako dobrodošle. Tako lahko s sorodnikom, ki nima časa za obisk, komunicirajo na daljavo - po elektronski pošti ali preko video klica, vnukom pa se približajo tudi na družabnih omrežjih, je pojasnila Pleškova. Na družabnih omrežjih tudi gradijo skupnosti, krepijo stike z znanci in tudi sklepajo nova poznanstva.

Poznavanje brskanja po spletu za starejše pomeni lažji dostop do informacij, z uporabo elektronskega koledarja, nastavitvijo opomnikov za zdravila in aplikacijo za plačevanje položnic pa si olajšajo vsakdanja opravila. Prav tako lahko v spletni trgovini prek spleta ali telefona naročijo izdelke na dom. Tako jim težjih stvari, kot sta mleko in moka, ni treba nositi iz trgovine, še bolj priljubljeno pa je po besedah Pleškove naročanje neprehrambenih izdelkov, kot so knjige in različne naprave.

Tudi starejši na telefonu igrajo igrice in s tem urijo spomin

Med aplikacijami, ki so zelo uporabne za starejše, so tudi vozni redi mestnega potniškega prometa, naročila taksijev, spremljanje športnih aktivnosti, prehrane in telesnih parametrov ter aplikacija za sladkorne bolnike. Pleškova je sicer ob tem opozorila, da mnoge aplikacije niso prilagojene za uporabo starejšim, nekatere namreč niti niso v slovenskem jeziku.

Veliko zabave starejšim predstavlja tudi digitalna fotografija, pogosto za to uporabljajo pametne telefone ali tablice. Fotografije lahko nato delijo z bližnjimi in jih shranjujejo za spomin.

Prav tako na sodobnih elektronskih napravah igrajo igrice, ki so namenjene urjenju spomina, kar je pomembno tudi za preprečevanje razvoja demence.

Sodobna tehnologija omogoča skrb za dementne na daljavo

Sodobne tehnološke naprave danes igrajo veliko vlogo tudi v skrbi za dementne in druge ostarele. Svojci lahko tako v stanovanje namestijo sisteme senzorjev, povezane z računalniškim centrom, in tako spremljajo aktivnost osebe v stanovanju. Takšni sistemi so pri nas na trgu zadnje leto, v tujini pa je to zelo razširjen način, kako podaljšati avtonomijo oseb z demenco v zgodnejših fazah, je za STA pojasnil David Krivec iz Slovenskega združenja za pomoč pri demenci - Spominčica.

Pri nas so, denimo, pri enem od telekomunikacijskih operaterjev za ceno med 20 in 30 evrov mesec na voljo različni paketi storitev, ki starejšemu omogočajo takojšen stik s posebnim klicnim centrom, z zdravnikom ali svojcem. Eden od primerov je poseben mobilni telefon, ki ima na zadnji strani vgrajen SOS gumb, vsebuje detektor padca in prek GPS omogoča lociranje uporabnika v primeru, ko ta potrebuje pomoč.

Svojci se lahko odločijo tudi za namestitev različnih senzorjev gibanja v stanovanju. Tako eno od podjetij svojcem ponuja možnost, da s pomočjo mobilne aplikacije spremljajo, kaj se trenutno dogaja v okolju, v katerem starejša oseba biva, oziroma ali gre za običajne življenjske navade v okviru pričakovanj. Pri tem lahko zaznajo morebitna odstopanja od pričakovanega oziroma od običajnih življenjskih navad, kot so prekomerna odsotnost, neredna uporaba zdravil, nepravilno oziroma pomanjkljivo prehranjevanje in neaktivnost.

Sodobnejši sistemi senzorjev, uporabni tako kot v domačih stanovanjih kot v domovih za starejše, vključujejo tudi senzorje, ki zaznajo dvig ali padec s postelje, padec kjerkoli po tleh, kjer je postavljena mreža senzorjev, tisti v obliki predpražnika pa zaznajo, kdaj se je oseba približala vhodnim vratom. Sistem z aktivno tehniko oddajanja pa s pomočjo zapestnih oddajnikov oziroma obeskov omogoča, da se dementni prosto gibljejo v predhodno določenem območju. Skrbnikom namreč sporoči in dokumentira, ko oseba prestopi ali zapusti določeno območje.

Tehnologija lahko dementne popelje tudi na morje

Po Krivčevih besedah je pri uporabi pametnih ur oziroma drugih sledilnih naprav pomembno, da oseba na to pristane, prav tako pa ji je treba te tehnološke naprave predstaviti. Težava namreč lahko nastane, ker oseba noče imeti na sebi nečesa, česar ni vajena, zato je dobro, da so te naprave v obliki ure ali telefona, kar je vajena nositi, je poudaril.

Kot je ocenil, so takšni sistemi nekaj, kar ima prihodnost, saj se družba stara, človeška pomoč pa je omejena in tu lahko vskoči tehnologija. So pa po njegovih besedah tovrstne naprave uporabne predvsem v začetnem in srednjem obdobju razvoja demence, ko so bolniki še sposobni sami poskrbeti za svojo varnost, saj pozneje potrebujejo varstvo 24 ur na dan.

Tehnologija pa ima pri dementnih širši vidik od varnostnega. Krivic je namreč omenil primer uporabe očal za navidezno resničnost, s katerimi so v tujini starejši gospe predvajali posnetke morja, s čimer je za kratek čas doživela nekaj, kar je pogrešala. To kratkotrajno lahko deluje terapevtsko, dolgotrajne učinke pa še raziskujejo, saj lahko niso pozitivni, je še pojasnil Krivec.