REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Praznujemo dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

V Sloveniji je danes državni praznik, s katerim se spominjamo združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Na ta dan leta 1919 se je v Beltincih na ljudskem zborovanju zbralo več kot 20.000 ljudi in plebiscitarno podprlo priključitev Prekmurja matici po več kot 900 letih. V počastitev dneva bo v uradu predsednika republike dan odprtih vrat.

Osrednja slovesnost ob omenjenem prazniku je bila že v petek na domačiji Štefana Kovača v Nedelici pri Turnišču. Slavnostni govornik je bil predsednik republike Borut Pahor, ki je poudaril pomen praznovanja omenjenega dne. Na ta način lahko namreč mladi rod tudi po tej poti prepozna "dolg, požrtvovalen, pogumen, narodno zaveden, mestoma zelo trpeč lok naših zgodovinskih izkušenj, ki so nam omogočile, da danes svobodno odločamo o lastnih in skupnih zadevah", je dejal.

Dan združitve prekmurskih Slovencev bodo v uradu predsednika republike obeležili tudi danes, ko bodo ob 11. in 13. uri za obiskovalce odprli vrata predsedniške palače. Ob tej priložnosti bo v predsedniški palači potekal tudi kulturni program, pred predsedniško palačo pa bo postrojena častna straža garde Slovenske vojske.

17. avgusta se spominjamo dogodkov, ko so bili prekmurski Slovenci po stoletjih madžarske oblasti znova pripojeni matičnemu narodu. Po koncu prve svetovne vojne so namreč svetovne velesile na pariški mirovni konferenci soglašale, da ta del ozemlja pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Jugoslovanska vojska je tako oblast v Prekmurju prevzela 12. avgusta leta 1919 in jo 17. avgusta na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih prepustila civilni oblasti.

Dan združitve prekmurskih Slovencev je državni praznik, ki pa ni dela prost dan. Podobna dneva sta še 15. september, ko praznujemo dan vrnitve Primorske k matični domovini, in 23. november, ko obeležujemo dan Rudolfa Maistra. Po sklepu vlade se ob omenjenih praznikih od leta 2009 državne proslave organizirajo le še ob okroglih obletnicah, to je na vsakih pet let.