Počivavškovi sindikati vlado vabijo na pogajanja, nadaljevanje stavke pa napovedujejo v drugi polovici marca

Skupina 16 sindikatov javnega sektorja, ki je 24. januarja pripravila enodnevno opozorilno stavko, za petek vladne pogajalce vabi na pogajanja. Upajo, da bodo ta potekala z večjo intenzivnostjo kot doslej in jih bodo uspešno zaključili. Sicer napovedujejo, da bodo stavkovne aktivnosti nadaljevali, začeli pa bodo v tednu od 19. marca.

Vodja koordinacije stavkovnih odborov Jakob Počivavšek je na novinarski konferenci pojasnil, da se bodo o sami obliki stavke odločali posamezni sindikati, bo pa ta definitivno ostrejša in bo trajala dlje časa. Kot je pojasnil na današnji novinarski konferenci, so upali, da bo na vladni strani po njihovi in tudi stavkah drugih sindikatov toliko razuma, da se bo resno lotila pogajanj o stavkovnih zahtevah. A ocenjujejo, da temu ni tako.

Dodal je, da so se odločili, da vladi dajo dovolj časa, da se pogajanja lahko uspešno zaključijo. A če se bodo sestajali enkrat na dva tedna bo po njegovi oceni stavko težko preprečiti. Pri tem je Počivavšek pojasnil, da so se z vladno pogajalsko skupino po stavki sestali le enkrat in tudi po tistem, ko se je ta prejšnji ponedeljek sestala, sami do danes niso prejeli nobenega vladnega protipredloga na predlog, ki ga je sindikalna stran dala na zadnjih pogajanjih.

Če bo minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki je danes v Dubaju, tudi konec tedna odsoten, v sindikatih pričakujejo, da bo mesto glavnega pogajalca prevzela njegova namestnica generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič.

Počivavšek se je danes odzval tudi na navedbe vodstva Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in njihov dopis predsedniku vlade Miru Cerarju. Kot je dodal, ne pristajajo na njihovo tezo, da gredo plače javnih uslužbencev na račun gospodarstva, pri čemer je opozoril, da je javni sektor servis za državljane in prispeva k večji blaginji v državi. Za dolgoročno funkcioniranje gospodarstva pa je ključnega pomena tudi, kako bo deloval javni sektor, na primer kakšno delovno silo bo izobraževal, ali kako zdravo bo prebivalstvo, da bo lahko delalo tudi v zrelejših letih.

Demoniziranje javnega sektorja kot takega se jim po Počivavškovih besedah zdi skrajno problematično in veseli ga, da se v zadnjem času pojavlja tudi v medijih vedno več prispevkov, ki dokazujejo, da je javni sektor pri nas povsem primerljiv z obsegom javnega sektorja, kot ga imajo druge države, po nekaterih primerjalnih kazalcih pa celo podpovprečen.

Ob tem je izpostavil, da GZS navaja tudi nekatere zavajajoče podatke, tudi pri razliki med povprečno plačo v javnem in zasebnem sektorju. Opozoril je, da je treba primerjati plače glede na primerljivo izobrazbo, in ti za leto 2016 kažejo, da v sektorju država (brez javnih družb) povprečna plača zaposlenih z doseženo osnovnošolsko izobrazbo znaša 931 evrov bruto, v zasebnem sektorju pa 1111 evrov bruto.

Povprečna plača zaposlenih z doseženo srednješolsko izobrazbo je 1361 evrov bruto, v zasebnem sektorju pa 1331 evrov bruto, pri tistih z doseženo višješolsko in visokošolsko izobrazbo pa je povprečna plača v javnem sektorju 2239 evrov bruto, v zasebnem sektorju pa 2353 evrov bruto, je še navedel. "Če primerjamo primerljive kategorije med sabo, nikakor ne moremo govoriti o takšnih razlikah, o kakršnih govori GZS in z njimi zavaja in ustvarja namišljen konflikt med javnim in zasebnim sektorjem," je poudaril Počivavšek.

V GZS so se sicer danes na to temo znova oglasili s sporočilom za javnost. Sistem, v katerem mora čedalje manj aktivnega prebivalstva (vsako leto 8000 manj) ustvarjati sredstva za rastoče skupine upokojenih (616.000), zaposlenih v javnem sektorju (177.000) in še vedno visoke številke brezposelnih (88.000), preprosto ni vzdržen, so opozorili.

Pri tem pa so navedli besede generalne direktorice GZS Sonje Šmuc, da "bistveno vprašanje ni več, koliko podjetij bo uspelo prenesti še višje stroške obdavčitve in ostati mednarodno uspešnih, ampak koliko mladih bo še pripravljenih pristati na zanje tako neugodnem medgeneracijskem dogovoru".