Planinska zveza Slovenije bo zaznamovala 125. obletnico ustanovitve

V torek bomo obeležili 125. obletnico ustanovitve Slovenskega planinskega društva, predhodnika Planinske zveze Slovenije (PZS). Ta danes velja za eno najbolj množičnih nevladnih in prostovoljskih organizacij ter najbolj množično športno organizacijo v državi. Rojstni dan bodo zaznamovali s slavnostnim odprtjem novih poslovnih prostorov.

Slovensko planinsko društvo je bilo ustanovljeno 27. februarja 1893, 125 let kasneje pa njegova naslednica v 290 klubih in društvih združuje več kot 57.000 ljubiteljev pohodništva in gora, so zapisali pri Planinski zvezi Slovenije.

Kot je za STA povedal predsednik PZS Bojan Rotovnik, je zveza iz skromnih začetkov, ki so bili vezani zlasti na narodnostni boj Slovencev, v vseh teh letih postala ena največjih nevladnih organizacij v Sloveniji. Imetnik članske izkaznice je že vsak 35. Slovenec.

Rojstni dan PZS bodo v torek zaznamovali s slavnostnim odprtjem novih poslovnih prostorov. Po 60 letih gostovanja v hiši v središču Ljubljane so sedež preselili na obrobje mesta. Hiša, ki so jo uporabljali doslej, je bila za potrebe zveze po njegovih besedah že dlje časa pretesna in dotrajana, njeni prostori pa nefunkcionalni.

Zato so se v PZS že poldrugo desetletje pogovarjali o novih prostorih, ki bi bolj ustrezali njihovim potrebam, tako z vidika dostopnosti poslopja in uporabnosti prostorov. Našli so jih v bližini trgovskega središča BTC, na naslovu Ob železnici 30a, je še povedal Rotovnik.

Planinska društva upravljajo skupno 181 planinskih koč, zavetišč in bivakov, poleg tega pa skrbijo za več kot deset tisoč kilometrov mrež planinskih poti. Prizadevna so tudi na naravovarstvenem področju, organizacija namreč skrbi tudi za usposabljanje planinskih kadrov in planinsko kulturo.

Pod okriljem planinske zveze sicer potekajo tudi različni športi kot so športno in ledeno plezanje ter turno smučanje. Te discipline pa tako na rekreativni kot tudi mednarodni ravni doživljajo razcvet.

Kot so še sporočili z zveze, je njeno novejšo zgodovino med drugim zaznamovala informatizacija delovanja. Z spletnim informacijskim sistemov Naveza so tako med drugim danes povezana vsa planinska društva, vzpostavljen je bil kataster planinskih poti, dostopne pa so alternativne možnosti včlanjevanja.

Letos mineva tudi 240 let od prvega vzpona na najvišjo Slovensko goro Triglav. Najmočnejši narodni simbol Slovencev so 26. avgusta leta 1778 prvič osvojili štirje Bohinjci - Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer.