Osnovno zdravstveno varstvo hrbtenica zdravstvenega sistema

Nacionalna strategija razvoja osnovnega zdravstva do leta 2025 po ocenah udeležencev današnje okrogle mize v organizaciji Društva ekonomistov v zdravstvu v Mariboru prinaša pozitivne premike. Še posebej so izpostavili osrednjo vlogo zdravstvenih domov in nižanje števila bolnikov na družinskega zdravnika, a bo temu morala slediti kadrovska krepitev.

"Osnovno zdravstvo je hrbtenica zdravstvenega sistema povsod po svetu. Bojim pa se, da se pri nas dogaja ravno obratno, torej da se aktivnosti osnovnega zdravstvenega varstva prenašajo na sekundarno raven," je povedal predstavnik omenjenega društva Franc Hočevar in kot primer navedel prenos urgentnih služb z zdravstvenih domov v bolnišnice. "Urgentnih pacientov ni nič več kot prej. To stane 40 milijonov evrov več, razen opreme in boljših prostorov pa se obravnava bolnika ni bistveno izboljšala," ocenjuje.

Nova zdravstvena strategija bi morala v prvi vrsti pomeniti "razvrščanje razpoložljivih virov tako in na tista mesta, s katerih bo možno dosegati cilje in jih seveda tudi uresničevati". "Ti cilji pa morajo biti jasni in taki, da jih bomo lahko preverjali, primerjali in jim tudi sledili," meni.

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije po besedah direktorja Metoda Mezka podpira organizacijo zdravstva, kjer imajo osrednjo vlogo zdravstveni domovi. "Vlaganje v preventivo, v zdravje, je tisto, kar je dolgoročno najcenejše, zato je usmeritev, da se zdravstveni domovi krepijo in prerastejo v centre zdravja, kjer se ljudje ne le zdravijo ampak tudi učijo zdravo živeti, zelo dobra. S tem bomo tudi zmanjšali pritisk na sekundarni nivo," je povedal.

Osrednjo vlogo zdravstvenih domov pozdravlja tudi direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan. "Pomembno je tudi to, da bi se znižala glavarina, torej število pacientov na enega zdravnika. To se mi zdi pomembno tako z vidika varnosti, tako za bolnika kot za zdravstvene delavce, kot z vidika kakovosti dela, saj bi zdravnik imel bistveno več časa za pacienta kot zdaj," je povedala. Kot dobre rešitve je navedla še združitev preventivnih dejavnosti za vse skupine prebivalcev, vpeljavo paliativne oskrbe ter posvečanje več pozornosti zdravljenju demence.

Temu bi morala slediti kadrovska okrepitev. "Diplomiranih medicinskih sester bo dovolj, bodo pa potrebna dodatna izobraževanja, da se posebej usposobijo za te stvari. Primanjkovalo bo kliničnih psihologov, prav tako bo treba povečati število družinskih zdravnikov in takšnih specializacij," je pojasnila.

Po ocenah direktorja Splošne bolnišnice Celje Marjana Ferjanca je potrebno izboljšati celoten zdravstveni sistem v Sloveniji, ne le osnovno zdravstveno varstvo. "Manjka standardov obravnave pacientov. Standard pomeni, kaj in s kakšno kvaliteto bodo pacienti obravnavani v osnovnem zdravstvu in s kakšno mero obravnavanosti pridejo na sekundarno raven," je povedal.

"Treba je najprej določiti vsebino, šele potem pa glede na to, kaj mora kdo narediti, govoriti o financiranju. V Sloveniji delamo ravno obratno. Najprej bi razdelili denar, s katerim ni nihče zadovoljen, in potem razmišljali, kaj bi za ta denar kdo delal. To ne gre, zato zdaj v sekundar pride preveč premalo obdelanih pacientov," je povedal.

Glavna težava je po njegovih ocenah v tem, da se z zdravstvom v Sloveniji "že dolgo nihče resno ne ukvarja na politični ravni". "Če ne bomo nekega dne res ugotovili, da nam manjka sredstev za zdravstvo, bomo lahko prestavljali obveznosti iz enega na drugi nivo, problematika pa bo ostala ista in ljudje ostajali v čakalnih vrstah," je še povedal.

Glavna tema današnjega srečanja članov Društva ekonomistov v zdravstvu v Mariboru je sicer delo kontrolnih in nadzornih službe v zdravstvu. "Rdeča nit je bila ta, da je potrebno aktivno sodelovanje revizorja in menedžmenta, da se izberejo prave rešitve in pravi odgovori na problematične zadeve. To sodelovanje ne sme izzveneti kot zlizanost uprave z nadzorom, ampak kot aktivnost, ki preprečuje napake in neprave odločitve," je za STA pojasnil Hočevar.