Nizke pokojnine za odbor seniorskih organizacij nesprejemljive

Koordinacijski odbor seniorskih organizacij Slovenije (KOSOS), v katerega je vključenih približno 20 članic, med njimi Zveza društev upokojencev Slovenije, opozarja na nesprejemljivost nizkih pokojnin. Pokojnine bi se morale usklajevati glede na rast bruto domačega proizvoda, oceno praga tveganja revščine in rast plač, so povedali po seji.

Pokojninska reforma, ki je začela veljati leta 2013, določa, da se uskladitev opravi pri izplačilu pokojnin za februar, in sicer za 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in za 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin.

V letošnjem letu sta napovedani dve uskladitvi, in sicer februarja redna za 2,2 odstotka, aprila pa še izredna za 1,1 odstotka.

Nujno je tudi zvišanje minimalnih pokojnin, je na novinarski konferenci po seji KOSOS opozoril njegov predsednik Zvone Zinrajh. Spomnil je na podatke pokojninskega zavoda, po katerih skoraj 171.000 od skupno približno 374.100 upokojencev prejema pokojnino do 600 evrov, medtem ko je prag tveganja revščine 616 evrov. Dvig najnižjih pokojnin za 40 let pokojninske dobe na 500 evrov je po njegovi oceni le "gašenje požara", medtem ko problema ne rešuje.

Odbor je na seji obravnaval tudi ustanavljanje demografskega sklada. Čeprav je zakon o demografskem skladu zapisan tudi v koalicijski pogodbi, pa ga vladi ni uspelo pripraviti za obravnavo v DZ, je spomnil Zinrajh. "Tu se vidi, kakšna je skrb vlade za upokojence," je opozoril. Po njegovi oceni "ni prave volje, da bi se izpeljale stvari iz koalicijske pogodbe".

Usklajevanje o koalicijskem zakonu o demografskem skladu se je konec januarja zaradi prevelikih konceptualnih razlik med koalicijskimi strankami končalo neuspešno. Poslanska skupina DeSUS je zato v zakonodajni postopek sama vložila predlog, po katerem bi demografski sklad kot novega upravljavca državnih naložb s posebnim mandatom umestili v veljavni sistem upravljanja kapitalskih naložb države.

DeSUS se namreč ni strinjal s predlogom ministrstva za finance, po katerem bi se ohranil koncept upravljanja kapitalskih naložb države. Slovenski državni holding (SDH) bi še naprej upravljal z vsemi naložbami, v katerih ima delež tudi demografski sklad. Ta pa bi samostojno upravljal z naložbami v družbah, v katerih ni naložb države ali SDH, je želelo ministrstvo.

Kapitalska družba bi se morala sicer glede na zakon o SDH preoblikovati v sklad že do konca leta 2015.

V KOSOS so kritični tudi do tega, da zdravstvena reforma ni izpeljana v celoti. "Parcialno reševanje ni pravi pristop," je opozoril Zinrajh. V prihodnjih dneh bodo na vse danes izpostavljene točke opozorili tudi vlado v odprtem pismu, je napovedal.

KOSOS je bil organiziran že leta 1991, vendar od leta 2014 ni bil aktiven. V začetku lanskega leta pa je sporočil, da želi znova dejavno sodelovati na področju upokojencev.