Medicinske sestre ob svojem dnevu opozarjajo na preobremenjenost na delovnih mestih

V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije ob današnjem mednarodnem dnevu medicinskih sester opozarjajo na svojo delovno preobremenjenost. Medicinske sestre lahko zagotavljajo kakovostno obravnavo, kar je bolnikova pravica, le z osebjem, ki ga je dovolj, je zdravo in bo delalo v urejenih delovnih razmerjih, so izpostavili.

Izvršna direktorica zbornice Anita Prelec je poudarila, da v zdravstvenem sistemu morda prihaja do nekaterih pomanjkljivosti v obravnavi tudi na račun pomanjkanja medicinskih sester, na kar opozarjajo že dlje časa. "Če se primerjamo s podatki OECD, smo po deležu medicinskih sester v zdravstvenem sistemu med najslabšimi v EU," je opozorila.

Vpliv delovne preobremenjenosti na zdravje medicinskih sester je potrdila tudi raziskava, ki so jo izvedli na kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Kot je na petkovem simpoziju medicinskih sester pojasnila predstojnica inštituta Metoda Dodič Fikfak, sestre zaradi obremenitev na delovnem mestu sicer ne umirajo prej kot splošna populacija, so pa pogosteje bolniško odsotne, predvsem težav v nosečnosti in poškodb. Zaradi istih razlogov so pogosteje od splošne populacije so tudi hospitalizirane.

"Življenjska ogroženost sester po tej študiji niti zaradi posameznih bolezni niti zaradi vseh vzrokov ni večja od splošne populacije. Ostaja pa veliko vprašanje, kakšna je kakovost njihovega življenja," je dejala. V raziskavo so vključili več kot 26.000 medicinskih sester, ki so kadarkoli delale med leti 1991 in 2015.

Glede na rezultate raziskave so podali tudi priporočila. Kakovost zdravja sester je veliko odvisna tudi od njih samih, a predvsem od okolja. Zato je eno od priporočil, da morajo sodelovati celo pri gradnji zdravstvene institucije, je dejala Dodič Fikfakova.

Prav tako je priporočila sestram, da se morajo že tekom izobraževanja naučiti zdravega in varnega načina dela. Medicinske sestre kot tudi drugi zdravstveni delavci so pogosto vzgojeni, da je neke vrste trpljenje del njihovega poklica, a po njenem mnenju to ni res in je svojevrstna mazohistična struktura.

Opozorila je tudi na izpostavljenost vedno večji agresiji s strani bolnikov, kot tudi svojcev. Populacija bolnikov se namreč stara, s tem je več dementnih bolnikov, s tem več agresije. Tudi svojci so bolj agresivni zaradi pričakovanj, kaj vse naj bi nudil zdravstveni sistem.

V Univerzitetnem rehabilitacijskem centru Soča pa so mednarodni dan v petek obeležili s predstavitvijo službe rehabilitacijske zdravstvene nege in poudarili, da ima rehabilitacijska zdravstvena nega svoje posebnosti ter zahteva posebna znanja. Zato se morajo nenehno dodatno izobraževati, obenem pa s svojimi specifičnimi znanji in številnimi izkušnjami poučujejo druge, tako iz Slovenije, kot tudi iz tujine, so sporočili.