Kolesarjenje vedno bolj priljubljena oblika prevoza

Kolesarjenje je vse bolj priljubljen način premikanja po prestolnici, kar dokazuje tudi podatek ljubljanske občine, da se 13 odstotkov vseh poti opravi s kolesom. K temu veliko prispevajo izboljšave prometne infrastrukture in uvedba sistema Bicikelj. Kljub temu ostajajo določene pomanjkljivosti in pasti, ki še vedno vznemirjajo kolesarje.

V Mestni občini Ljubljana (Mol) se v zadnjem desetletju posebej posvečajo razvoju trajnostne mobilnosti. Tako so do sedaj v mestu uredili okoli 230 kilometrov kolesarskih poti, poleg tega pa je kolesarjenje dovoljeno tudi v nasprotno smer po okoli 70 izbranih enosmernih ulicah.

Predsednik Ljubljanske kolesarske mreže Gašper Žemva je za STA poudaril, da se je kolesarska infrastruktura v zadnjih letih v Ljubljani izboljšala. Kot primer dobre prakse je izpostavil Dunajsko cesto, kjer se je kolesarska steza primerno uredila. "Če je kolesarska infrastruktura kolesarjem prijazna, jo bo uporabljajo več kolesarjev. Več kot bo kolesarjev na cesti, bolj bodo vsi varni, saj bodo vozniki navajeni na številčne kolesarje v prometu in bodo pri vožnji toliko bolj previdni," je pojasnil Žemva.

Uporaba koles hitro narašča

Meritve kolesarskega prometa po podatkih Mola redno izvajajo z avtomatskimi števci na štirih lokacijah, in sicer ob Drenikovi, Celovški, Dunajski in Kajuhovi cesti. Na prvih treh lokacijah so izvedli primerjavo med številom kolesarjev v času t. i. kolesarske sezone (od aprila do oktobra) leta 2013 ter istim obdobjem v letu 2015.

Primerjali so seštevke voženj s kolesom v obeh smereh za posamezno lokacijo in ugotovili, da se je kolesarski promet izrazito povečal na Dunajski cesti, in sicer za skoraj 35 odstotkov, na Drenikovi za slabih devet odstotkov, na Celovški pa za dobre štiri odstotke - skupno torej za okoli 47 odstotkov. V letu 2015 se je na teh lokacijah peljalo skoraj 3,3 milijona kolesarjev.

Trend rasti kolesarskega prometa pričakujejo tudi v prihodnje.

Bicikelj eden najuspešnješih sistemov deljenja koles

K rasti kolesarskega prometa je po besedah Žemve veliko doprinesel tudi sistem izposoje koles Bicikelj, ki se širi na različne konce mesta in izboljšuje kakovost življenja v Ljubljani.

Sistem Bicikelj so to pomlad še dodatno razširili z ureditvijo novih postajališč. V mrežo je odslej po navedbah Mola vključenih kar 13 novih postajališč in 130 koles.

Po mestu je tako trenutno 51 postaj, v sistem pa je vključenih 510 koles. Od odprtja maja 2011 do danes je bilo z njimi opravljenih skoraj štiri milijone voženj.

Ponekod še vznemirja neprimerna kolesarska ureditev

Žemva je tudi opozoril na dve pomanjkljivosti kolesarske infrastrukture v Ljubljani, in sicer kolesarske steze na nekaterih vpadnicah v mesto ter pomanjkanje parkirnih mest za kolesa.

Na posameznih vpadnicah je po njegovih besedah prepovedano kolesarjenje, tak primer je Karlovška cesta. Na Tržaški in Dolenjski cesti pa kolesarske steze niso popolnoma urejene. "Ponekod kolesarska steza kar ponikne oziroma ima obvoze med stanovanjskimi hišami, kot v labirintu," je zatrdil predsednik mreže.

Kljub pomislekom, da na nekaterih cestah ni dovolj prostora za kolesarske steze, je Žemva prepričan, da bi se prostor moral najti. "Manjkajoče kolesarske površine je nujno treba pravilno zarisati na delih Tržaške in Šmartinske ceste, na notranjem mestnem obroču (Karlovška cesta, del Roške ceste, del Masarykove ceste), ter na Drenikovi ulici, ki povezuje dve vpadnici," je glede kritičnih točk brez kolesarskih stez povedal Žemva.

Poleg tega je na glavni avtobusni in železniški postaji ponavadi parkiranih od 100 do 150 koles, zato bi potrebovali dodatna parkirna mesta. Za primerjavo je Žemva navedel, da jih ima Gradec na voljo 1000.

Varnost na posameznih mestih še vedno vprašljiva

Po besedah predsednika mreže dobivajo pripombe, da se ljudje ponekod v mestu ne počutijo dovolj varne. Med drugim vodijo tudi seznam pasti za kolesarje, gre za poti, ki so neudobne in nevarne. Takih primerov so v njihovem društvu zabeležili več kot 100.

Pri tem je omenil Slovensko cesto, kjer po mnenju nekaterih ni dovolj prostora za kolesarje, takrat ko po njej hkrati v obe smeri peljeta avtobusa. Neprimerne prometne ureditve za kolesarje so tudi ponekod drugod, vendar gre tudi za stare kolesarske steze, je pojasnil Žemva.

Kolesarji želijo več fleksibilnosti

Večina kolesarske infrastrukture v Ljubljani je po besedah Žemve narejena tako, da kolesarja varuje. Kljub temu pa bi lahko omogočila malo več fleksibilnosti. Ob tem se pojavlja vprašanje, kako infrastrukturo urediti, da bi kolesarju omogočala gibanje in hkrati varnost.

Ponekod so tudi križišča projektirana tako, da kolesarjem ne omogočajo pridobitev določene hitrosti zaradi zavojev. Kot je poudaril, se na Cesti ljubljanske brigade v določenem odseku združita obe smeri kolesarske steze v eno stezo z dvosmerno vožnjo. Zaradi take ureditve mora kolesar dvakrat prečkati cesto, taki prehodi pa podaljšajo njegovo pot.

Pri kolesarski infrastrukturi je bistveno, da je kolesarska steza brez grbin in ostrih zavojev. Tipičen primer take grbinaste steze je Pot na Rakovo jelšo.

Žemva je izpostavil, da je mestna politika naklonjena kolesarjem, zato verjame, da se bodo stvari v prihodnje še izboljšale.

Mol tudi v prihodnje na strani kolesarjev

Kolesarsko infrastrukturo po navedbah Mola iz leta v leto posodabljajo in širijo, tako ob sanaciji obstoječe kot tudi ob gradnji novih cest in prenovi javnega prostora.

Na več lokacijah v mestu, med drugim na delu Cankarjeve ceste in Zupančičeve ulice ter na Streliški in Karunovi ulici, uvajajo kolesarjem prijazne novosti, na primer t. i. sharrow - prometni pas, namenjen mešanemu prometu. Ta prometna ureditev obravnava kolesarja in motorni promet enakovredno, kar pomeni, da si skupaj delijo prometni pas.

Kot izboljšava za kolesarje pa je vzpostavitev tudi štirih kolesarskih žepov in prednost v križiščih za kolesarje, ki omogočajo bolj varen in tekoč kolesarski promet. Prav tako redno odpravljajo t. i. črne kolesarske točke, gre za luknjaste in neustrezno urejene poti.

Postavljajo tudi nova stojala za priklenitev koles, predvsem na nedavno preurejenih javnih prostorih in na končnih postajališčih LPP.

V načrtu imajo še številne druge ukrepe na področju kolesarjenja, pri čemer je njihova izvedba odvisna tudi od predlogov in mnenj številnih deležnikov in občanov, ki so jih do maja zbirali v postopku izdelave celostne prometne strategije Mola.