Enotne cene v Vodovodu sistema B ni, na pomoč kličejo državo

Današnje seje sveta ustanoviteljic javnega podjetja Vodovod sistema B, na kateri bi morali potrditi skupni elaborat za določevanje cen vodarine in omrežnine, zaradi nesklepčnosti sploh ni bilo. Znova bodo poskusili v torek. Kljub temu pa so za reševanje nepremostljivih težav na pomoč pozvali državo.

Župan Puconcev Ludvik Novak je kot predsedujoči svetu nameraval predlagati, naj zaradi različnih pogledov in razlag zakonodaje usklajevanje med 12 občinami prevzame ministrstvo za okolje in prostor, vendar bo to lahko storil šele v torek, če se bo seje udeležilo vsaj osem občin, v katerih je več kot polovica vrednosti vodovodnega omrežja.

Na današnji seji bi namreč morali biti predstavniki vseh občin, vendar je razočarani hodoški župan Ludvik Orban sporočil, da se neproduktivnih sej ne bo več udeleževal, podprl pa bo predlog, ki ga bodo sprejele druge občine.

Tega pa očitno ne bo kmalu, saj je soboški mestni svet odločanje o elaboratu preložil na eno od prihodnjih sej, beltinski pa o njem še ni razpravljal, saj mora najprej prenesti svoje omrežje na skupno podjetje. Beltinčani zahtevajo dodatek k pogodbi, po katerem bi dela v občini izvajalo njihovo podjetje in le šestletno pogodbo namesto desetletne, kot so jo podpisale druge občine.

Župan Gornjih Petrovcev Franc Šlihthuber je odnos do ljudi, ki jim ne morejo priključiti vode in si jo še vedno nosijo s posodami, označil kot nekulturen in nehuman, župan Rogašovcev Edvard Mihalič pa je opozoril, da v njegovi občini 2000 občanov, to je več kot polovica, čaka na drugo etapo vodovoda, ker so se mu morali v prvi na račun drugih odpovedati.

Župani so opozarjali na neustrezno metodologijo za izračunavanje cen vode, ki je po njihovem morda ustrezna v mestih, nikakor pa na podeželju, da bodo v posameznih občinah cene nerazumno visoke ter občinama Beltinci in Murska Sobota dokazovali, da želita zase preveč.

Direktor občinske uprave mestne občine Murska Sobota Srečko Đurov je pojasnjeval, da je župan Aleksander Jevšek predlagal sprejem enotnega elaborata, vendar so bili vsi svetniki proti, ker naj bi preveč obremenili podjetja. Zato je Đurov predlagal, naj vsaka občina sprejme svoj elaborat, obenem pa se poskušajo z državo dogovoriti o spremembi uredbe o določanju cene vode.

Nekateri predstavniki, med njimi tišinski župan Franc Horvat, pa so menili, da pomenijo različni elaborati konec sistema in smrt projekta. Se pa vsi strinjajo, naj se v reševanje zapleta vključi država, saj bo sama najprej vračala evropski denar in šele nato občine, pri čemer imajo slednje izvirne pristojnosti, ki jih ob morebitnem vračanju denarja ne bi mogle izpolnjevati.

Na ministrstvu za okolje in prostor ob tem pojasnjujejo, da so začeli postopke ugotavljanja dejanskega stanja na podlagi razpoložljivih dokumentov, čeprav občine do roka, 15. novembra, niso posredovale zaprošenih dokazil in da je nosilna občina zaprosila za podaljšanje roka do konca tega meseca.

Postopek še poteka, pravijo in dodajajo, da je jasno, da morajo občine, če želijo uspešno in brez korekcij skleniti projekt, izpolniti vse zaveze, sprejete ob potrditvi projekta in so sestavni del sofinanciranja iz naslova evropskih in državnih sredstev. Sicer morajo pričakovati ustrezne ukrepe.

Na ministrstvu še menijo, da nekatere občine upravičenke in posamezniki "vse preveč energije usmerjajo v razlaganje neizvedenih obvez, iskanje parcialnih ter individualnih rešitev, namesto v konstruktivni dogovor in prevzem odgovornosti ter izpolnitev temeljnega namena projekta, to je celostna zagotovitev pitne vode za prebivalce in druge uporabnike v Pomurju". Kot opozarjajo, je izključno na občinah upravičenkah, da prevzete naloge in obveznosti izpolnijo.