Elektrarne na Muri naj bi imele večji vpliv, kot kaže okoljsko poročilo

Hidroelektrarne na Muri naj bi imele večji vpliv na okolje, kot ga kaže okoljsko poročilo. V njem so namreč številni pomanjkljivi podatki, napačne predpostavke in pravne pomanjkljivosti, trdita okoljska strokovnjaka iz Avstrije in Nemčije v strokovnih ocenah, ki sta jih poslala na ministrstvo za okolje in prostor. Tam bodo ugotovitve proučili.

Strokovno oceno o okoljskem poročilu za državni prostorski načrt za načrtovano hidroelektrarno Hrastje-Mota na reki Muri sta pripravila Steven Weiss z univerze Karl-Franzens v avstrijskem Gradcu in Gregory Egger z univerze v nemškem Karlsruheju, podporniki kampanje Rešimo Muro! pa so jo danes predstavili v Ljubljani.

Ob tem so povedali, da nevladne organizacije, Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF), Zveza društev Moja Mura in Društvo za preučevanje rib Slovenije že dolgo opozarjajo, da bi bili negativni učinki hidroelektrarne na reki Muri, ki je zadnja velika prosto tekoča reka z največjimi poplavnimi gozdovi in največjo raznolikostjo rib v Sloveniji, preveliki, da bi projekt lahko odobrili.

Kot ugotavljajo, že okoljsko poročilo samo dokazuje, da ima projekt prevelike vplive na okolje, sami pa trdijo, da so tudi ti vplivi podcenjeni in da obseg vplivov na habitate in vrste Nature 2000 ni ocenjen pravilno, zato so naročili dve neodvisni znanstveni mnenji o strokovnosti in kakovosti okoljskega poročila ter vplivov, ki jih predvideva na ogrožene vrste rib in poplavne gozdove.

Weiss je povedal, da okoljsko poročilo podcenjuje vpliv na ključne vrste rib oziroma sploh ni ocenjen, da ne ocenjuje posledic načrtovanih jezov za ribje populacije nižje od jezu ter podcenjuje ali prezre možne vplive na čezmejni ravni na območjih Nature 2000.

Egger pa je poudaril, da ne ocenjuje ustrezno vplivov na poplavne gozdove in da bi bili negativni vplivi na mehkolesne gozdove več kot dvakrat višji, kot navaja okoljsko poročilo, zaradi česar so kompenzacijski ukrepi nemogoči.

Po besedah obeh profesorjev morajo biti pri reki in območju takšnega mednarodnega pomena, kot je Mura, uporabljeni najvišji možni pravni in strokovni standardi.

Predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije Andreja Slameršek je dejala, da so bili vplivi na ribje vrste ter poplavne gozdove podcenjeni, da bi tako prikazali čim manjše vplive. Arno Mohl iz WWF pričakuje celovito oceno vplivov na čezmejni ravni, ker je rečni ekosistem Mura-Drava-Donava preveč dragocen za Evropo, da bi ga lahko žrtvovali za kratkoročne gospodarske koristi, koordinator kampanje Rešimo Muro! in predsednik Zveze društev Moja Mura Stojan Habjanič pa je opozoril, da je v interesu narave in ljudi, da je ocena vplivov pravilna in čim bolj izčrpna.

Podporniki kampanje so opozorili, da je njen slovenski del ključni del največjega naravnega rečnega ekosistema v srednji Evropi, ki vključuje prosto tekoče dele Mure, Drave in Donave, od Špilja v Avstriji do Železnih vrat na romunsko-srbski meji v dolžini več kot tisoč kilometrov.

Na okoljskem ministrstvu so za STA zapisali, da bodo vsebinske poudarke z današnje novinarske konference proučili in jih upoštevali pri nadaljnjih korakih, če bodo upravičeni. Ugotavljajo pa, da je ocena slovenskih in mednarodnih strokovnjakov podobna. Predložena rešitev je bila ocenjena z oceno D, kar pomeni da ima uničujoče vplive in da ni sprejemljiva z vidika doseganja okoljskih ciljev, so ugotovili.

Za strateško presojo vplivov na okolje za državni prostorski načrt Hrastje-Mota po navedbah ministrstva vlada veliko zanimanje, tako javnosti kot nevladnih organizacij. Vanj so se vključile tudi sosednje države Avstrija, Madžarska in Hrvaška. Na ministrstvu so spomnili še, da so oceno čezmejnih posledic in vplivov na okolje v čezmejnem kontekstu zahtevali že sami.

Če se bo postopek za državni prostorski načrt nadaljeval, bodo izvedli tudi konzultacije z omenjenimi državami skladno s konvencijo o čezmejnih vplivih na okolje. Ob tem bodo morali zagotoviti prevode dokumentacije v vse jezike, vključitev javnosti ter upoštevanje mnenja slovenskih sosed.