Začenjata se akcija za večjo varnost kolesarjev in kolesarska pobuda Pripelji srečo v službo

Akcija za večjo varnost kolesarjev bo do 28. maja ponudila preventivne dogodke na lokalni in nacionalni ravni. Program prinaša številne terenske akcije opozarjanja in osveščanja kolesarjev. Policija in občinska redarstva bodo tudi izvajala poostren nadzor nad kolesarji in vozniki motornih vozil. V akciji sodelujeta ministrstvi za infrastrukturo in za izobraževanje ter nevladne organizacije.

Pobuda Pripelji srečo v službo bo letos trajala do 9. junija. V njej lahko sodelujejo kolesarske trojke in posamezniki, podjetja pa se bodo potegovala za certifikat Kolesarjem prijazno delovno mesto. Kot so poudarili organizatorji, kolesarjenje pozitivno vpliva na občutek sreče ter s tem povečuje tudi delovno učinkovitost in izboljšuje odnose s sodelavci.

V preteklih letih so sodelujoči prekolesarili skupno 56.407 kilometrov. Na ta način so prihranili 122,5 tone izpusta ogljikovega dioksida, ki bi se sprostil v ozračje v primeru, če bi se v službo odpravili z osebnim vozilom, so pojasnili v Slovenski kolesarski mreži. Podpornika pobude sta Gospodarska zbornica Slovenije in ministrstvo za infrastrukturo.

Rezultati nedavno objavljene raziskave publikacije British medical Journal so pokazali, da so kolesarji, ki redno kolesarijo v službo, v primerjavi z vozniki osebnih avtomobilov za 41 odstotkov manj izpostavljeni tveganjem za nastanek srčnih bolezni, sladkorne bolezni in posledično prezgodnji smrti.

Sicer se po analizi AVP delež kolesarskega prometa v Sloveniji v zadnjih nekaj letih vztrajno in pomembno povečuje. Takšen je trend tako v primeru urbanega kolesarjenja znotraj naselij, kjer se povečuje tudi število mest, ki ponujajo sistem uporabe in izposoje javnih koles, kot tudi v primeru rekreativnih kolesarjev izven naselij. Kolesarji sodijo med ranljivejše udeležence v prometu.

Analiza varnosti in udeležbe kolesarjev v prometnih nesrečah za leto 2016 je pokazala, da je delež kolesarjev med vsemi udeleženimi v nesrečah 7,4-odstoten, med smrtnimi žrtvami so kolesarji predstavljali deset odstotkov. Na slovenskih cestah je lani umrlo 13 kolesarjev, 179 je bilo huje poškodovanih.

Med umrlimi in huje poškodovanimi kolesarji so v lanskem letu prevladovali moški (71 odstotkov), ter starejši, saj jih je več kot polovica starejših od 45 let. Med otroki je bila ena smrtna žrtev, deset je bilo huje poškodovanih.