REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zakaj so ob odprtju največjega vohunskega središča na svetu, pozornost pritegnile – lažne palme

Zakaj so ob odprtju največjega vohunskega središča na svetu, pozornost pritegnile – lažne palmeBND, novi sedež in - lažna palma, vir: YouTube

Nič mobilnih telefonov. Nič zasebnih prenosnih računalnikov. Ob koncu dneva morajo biti vse varnostne kartice za pristop - zaklenjene v sefu.

Toda med vsemi nenavadnimi posebnostmi, je ena večjih skrivnosti novega sedeža nemških obveščevalcev strnjena v eno samo vprašanje: kaj za vraga tam iščejo - umetne palme?

Skrivnostne palme ob poslopju nemških obveščevalcev, vir: YouTube

Gre sicer za največji center obveščevalne službe na svetu, piše britanski Guardian in poudarja, da gre za megalomanski kompleks, ki se razteza na površini 36 nogometnih igrišč.

Gre za megalomanski kompleks, ki se razteza na površini 36 nogometnih igrišč.

Po slavnostnem odprtju novega osrčja nemške Zvezne obveščevalne službe (BND), so na plano pricurljali številne nenavadne podrobnosti, ki so voda na mlin novim teorijam zarote.

Že sama lokacija diši po vohunskih zgodbah à la le Carré. Mogočna stavba se namreč nahaja v bližini nekdanjega Berlinskega zidu in je že pred odprtjem burila duhove in obveljala za eno najbolj skrivnostnih zgradb v Nemčiji.

Pravila, ki določajo, kaj zaposleni smejo in ne smejo početi v njej, so zelo stroga.

Med novimi grožnjami je nemška kanclerka poudarila širjenje lažnih novic in kibernetske napade.

Zaposleni v kompleks ne smejo vnašati zasebnih mobilnih telefonov ali prenosnih računalnikov. Ne smejo tudi pregledovati sporočil na zasebnih e-poštnih naslovih ali na družabnih omrežjih.

Ob koncu dneva morajo zaposleni oddati vse kartice za dostop v sistem, ki morajo nato končati – spravljene v sefu.

Nemška kanclerka Angela Merkel in Bruno Kahl, predsednik BND-ja, sta v Berlinu tik pred odprtjem občudovala novo poslopje, stičišče nemških vohunov, ki je bilo grajeno dolgih 12 let. Proračun je predvideval, da bo gradnja stala okoli 730 milijonov evrov, a je naposled presegla milijardo evrov. Kljub temu se med slavnostnim odprtjem niso (znova) spotaknili ob škandal zaradi vrtoglave cene gradnje, še posebej ne, ko so državni veljaki izpostavili pomembnost in vlogo BND.

Angela Merkel in Bruno Kahl

V tem duhu je tudi Angela Merkel dejala, da »v svetu, ki nas pogosto zmede, zdaj bolj kot kdajkoli prej, Nemčija potrebuje močno in učinkovito obveščevalno službo.«

Nemci obveščevalne službe zlahka povezujejo tako z osovraženim Stasijem kot zloglasnim Gestapom iz časa nacizma.

Med novimi grožnjami je nemška kanclerka poudarila širjenje lažnih novic in kibernetske napade.

Toda kljub temu so mnoge Nemce spreleteli dvomi o dejanski rabi stavbe, ki je videti kot trdnjava, še posebej zaradi govoric, ki so jih razvnele lažne palme, razmeščene okoli stavbe.

BND je sicer zanikal trditve, da so umetne palme krinka za naprave, ki jih uporablja za (nezakonite) prisluhe državljanov.

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

a palm tree

A post shared by Stephan P | Berlin (@ryanm) on

Vodilni iz BND tem obtožbam iz civilne sfere oporekajo in trdijo, da gre pri palmah za - »umetniške inštalacije.«

Toda zdi se, da javnost niso ravno prepričali ...

Zanimiva je tudi razgibana zgodovina same lokacije. Na mestu, kjer je zgrajen novi kompleks, so nekoč stale policijske barake, ki so bile uničene med drugo svetovno vojno.

Novi kompleks pa je že sprejel okoli 3200 od 4000 zaposlenih, kolikor jih bo delalo na novem sedežu BND.

Po drugi svetovni vojni je zemljišče »pripadlo« ozemlju Vzhodne Nemčije, ki si je tam omislila stadion.

Stadionu so bili šteti dnevi kmalu po združitvi obeh Nemčij; porušili so ga v času kandidature Nemčije za gostiteljico Olimpijskih iger leta 2000.

Novi kompleks pa je že sprejel okoli 3200 od 4000 zaposlenih, kolikor jih bo delalo na novem sedežu BND. Preostalih 800 naj bi se preselilo iz starega sedeža Agencije v Münchnu.

Zadnjih pet desetletij je imela obveščevalna agencija osrednje prostore v münchenskem predmestju Pullach, delovala pa je tudi na drugih lokacijah. BND zaposluje okoli 6500 ljudi v Nemčiji in tujini.

Guardian dodaja, da novi kompleks pošilja »pogumno sporočilo«, ki agenciji daje mogočen videz in vliva samozavest.

Grandiozen objekt je naletel ne le na občudovanje, ampak tudi na kup kritik, poudarja NYT, ker Nemci obveščevalne službe zlahka povezujejo tako s osovraženim Stasijem kot zloglasnim Gestapom iz časa nacizma.

BND tesno sodeluje z ameriškimi in britanskimi obveščevalci pri nadzoru digitalnih komunikacij.

Sumničavost je še bolj podžgalo odkritje najbolj znanega žvižgača iz obveščevalnih vrst, Edwarda Snowdena, leta 2013, ko se je izkazalo, da BND tesno sodeluje z ameriškimi in britanskimi obveščevalci pri nadzoru digitalnih komunikacij.

Razkritje je bilo za mnoge v Nemčiji tako šokantno, da je naposled privedlo do upada sodelovanja z ameriško agencijo NSA.

Vse številke v zvezi z novo stavbo so impozantne; BND se je na svoji spletni strani pobahal, da je bilo porabljeno za samo gradnjo novega poslopja 135.000 kubičnih metrov cementa in 20.000 ton železa.

Poslopje ima 14.000 oken in 12.000 vrat.

Težave pri gradnji so se vrstile, a vrhunec je bil leta 2015, ko so tatovi ukradli pipe iz stranišč po vsej stavbi, kar je privedlo do velikih poplav in poškodb.

Tudi na otvoritveno slovesnost se je čakalo dolgih osem let. Stavba naj bi bila namreč dokončana do leta 2011, vendar je njeno odprtje preloženo zaradi »težav pri gradnji«; težave so se vrstile, a vrhunec je bil leta 2015, ko so tatovi ukradli pipe iz stranišč po vsej stavbi, kar je privedlo do velikih poplav in poškodb.

Nemški mediji so ta incident poimenovali Watergate. Ime je v resnici zelo posrečeno, ker je dobesedno šlo za afero zaradi izliva vode, za razliko od ameriške različice iz časa predsednikovanja Richarda Nixona.

Komentarji