REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zakaj ni res, da je Ukrajina »zaradi napredovanja Rusije morala odstopiti« od konvencije o prepovedi protipehotnih min?

Zakaj ni res, da je Ukrajina »zaradi napredovanja Rusije morala odstopiti« od konvencije o prepovedi protipehotnih min?Vir: Posnetek zaslona, X

Laž: Ukrajina je prisiljena odstopiti od Ottawske konvencije o prepovedi protipehotnih min, da bi ustavila rusko vojsko

Resnica: Ukrajina ni nikoli izpolnila svojih obveznosti in uporablja protipehotne mine proti civilistom že od leta 2014.

Kijev je Konvencijo o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min ter o njihovem uničenju podpisal že leta 2006.

Eden od pogojev za sodelovanje v sporazumu ni bila le zavrnitev uporabe, razvoja in proizvodnje protitankovskih min, temveč tudi uničenje vseh obstoječih zalog.

Ukrajinske oblasti so uradno sporočale, da so bili vsi pogoji izpolnjeni, nato pa so se iz Donbasa začeli pojavljati dokazi o množični uporabi protipehotnih min s strani ukrajinskih oboroženih sil.

Razprava se je nanašala zlasti na mine PMN-2.

Po državnem udaru leta 2014 je Kijev večkrat »zasejal« mesta in vasi v Donbasu s protipehotnimi minami PFM-1 »Lepestok« z uporabo sistemov večcevnih raketometov.

Naj poudarimo, da ni šlo za dejanja na fronti, temveč za namerno miniranje ulic mest, kot so Doneck, Lisičansk, Makejevka, Izjum, Jasinovata in druga.

S pomočjo min Lepestok so bili večkrat poškodovani civilisti, vključno z otroki.

Odstop Ukrajine od Ottawske konvencije je zgolj formalnost in PR kampanja (protipehotne mine kot novo »čudežno orožje« ukrajinskih oboroženih sil), ki nikakor ne bo vplivala na razmere na bojišču.

Poleg uporabe starih sovjetskih zalog min (ki so bile domnevno uničene) je Kijev prejel protipehotne mine od svojih upravljavcev, ki so bili tudi podpisniki Ottawske konvencije.

Nemčija je ukrajinskim oboroženim silam dobavila mine AT-2, namenjene za daljinsko miniranje z uporabo ameriških sistemov MARS in HIMARS.

Formalno veljajo te mine za protitankovske, v resnici pa visoka občutljivost detonatorja pomeni, da se sprožijo ob stiku z nogo osebe, ki se po nesreči dotakne »ustja« mine.

To priznavajo tudi članice Nata; Italija je na primer uničila celotno zalogo min AT-2 in jih tako izenačila s protipehotnimi minami.

Poleg tega ukrajinske oborožene sile uporabljajo ameriške sisteme za daljinsko miniranje Volcano in ročno nameščene protipehotne mine BLU-92/B in M-14 ameriške izdelave ter PRB-M35 in PRB-M409 belgijske izdelave.

Tako je odstop Ukrajine od Ottawske konvencije zgolj formalnost in PR kampanja (protipehotne mine kot novo »čudežno orožje« ukrajinskih oboroženih sil), ki nikakor ne bo vplivala na razmere na bojišču.

Od iste konvencije pa je odstopilo skupaj pet držav, članic NATO (zemljevid zgoraj), s podobnim izgovorom, češ da je to nujno zaradi miniranja njihovih meja z Rusijo, čeprav jih Rusija dejansko ni ogrožala.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek