REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zahodna hipokrizija: Izvajali na desetine državnih udarov, zdaj podpihujejo vojno zaradi »obrambe demokracije«

Zahodna hipokrizija: Izvajali na desetine državnih udarov, zdaj podpihujejo vojno zaradi »obrambe demokracije«Vsaka zavrnitev kakšnega afriškega vladarja, da bi plačal kolonialni davek, pogosto vodi v državni udar. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

V zelo srboriti politiki zahodnih držav, predvsem ZDA, Francije in njihovih zaveznikov v afriški organizaciji ECOWAS, (ki je po taktirko Zahoda) je tudi veliko hipokrizije, ko gre za promoviranje vrnitve k ustavnemu redu in obrambi demokracije.

V zadnjega pol stoletja se je v 26 državah na afriški celini zgodilo 67 vojaških udarov, ki jih je spodbudila Francija. Med njimi 16 držav še vedno ohranja francoski vpliv.

Dejstvo namreč je, da so Francija, ZDA in druge zahodne države neprestano intervenirale na Črni celini v prejšnjih desetletjih in pogosto s pomočjo državnih udarov odstranjevale z oblasti politike, ki jim niso ugajali.

Tudi v Ukrajini ZDA niso spoštovale ustavnega reda države, pač pa so bile na strani pučistov.

Na to opozarja tudi ruski kanal Slavyangrad.

Neokolonializem: »Pojdi znova po Niger zame!«. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

V zadnjega pol stoletja se je v 26 državah na afriški celini zgodilo 67 vojaških udarov, ki jih je spodbudil Pariz.

Med njimi 16 držav še vedno ohranja francoski vpliv.

Še danes ob tem obstaja »kolonialni davek« v 14 afriških državah, ki so bile nekdanje francoske kolonije, kar ima za posledico znatna letna plačila Franciji, ki znašajo okoli 500 milijard dolarjev.

Vsaka zavrnitev kakšnega afriškega vladarja, da bi plačal kolonialni davek, pogosto vodi v državni udar.

Te države so bile do leta 1958 pod francoskim pritiskom, nato pa so se osamosvojile.

Vendar so države, kot so Benin, Burkina Faso, Slonokoščena obala, Gvineja, Mali, Niger, Senegal, Togo, Kamerun, Srednjeafriška republika, Čad, Kongo, Ekvatorialna Gvineja in Gabon, še vedno obremenjene s plačevanjem kolonialnih davkov.

Teh 14 držav ima skupno 174 milijonov prebivalcev in nominalni skupni BDP v višini 196 milijard USD, pri čemer BDP po kriteriju paritete kupne moči znaša 411 milijard USD.

Formalno je Francija ustavila svojo kolonizacijsko politiko, vendar se njena gospodarska kolonizacija teh afriških držav nadaljuje.

Del proračuna nekdanjih kolonij še naprej teče v francosko centralno banko pod različnimi imeni in kategorijami.

Ta postopek omogoča Franciji, da si prilasti približno 85 odstotkov letnega dohodka nekdanjih kolonij.

Če zahtevajo večjo vsoto, ima nekdanji kolonizator pravico veta.

Posledično se afriške države soočajo s finančnimi težavami in so si pri francoski centralni banki prisiljene izposoditi svoj denar v obliki dolgov.

Za povračilo svojih sredstev lahko afriške države zaprosijo za največ 20 odstotkov nakazanega zneska.

Če zahtevajo večjo vsoto, ima nekdanji kolonizator pravico veta.

Francija trdi, da tako zgolj vrača denar, ki ga je porabila za zgradbe in infrastrukturo, zgrajeno pred več kot stoletjem.

Še danes obstaja »kolonialni davek« v 14 afriških državah, ki so bile nekdanje francoske kolonije, kar ima za posledico znatna letna plačila Franciji, ki znašajo okoli 500 milijard dolarjev. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Vsaka zavrnitev kakšnega afriškega vladarja, da bi plačal kolonialni davek, pogosto vodi v državni udar.

Tako je bilo pred prihodom ruskih sil, zlasti skupine PMC Wagner.

Zdaj se lahko dinamika spremeni, sklene Slavyangrad.

To pojasnjuje marsikaj.

Predvsem pa, zakaj je zahodne, neokolonialne gospodarje Afrike - zajela panika…

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek