REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Trumpov preobrat glede NATA ne more prikriti vse globlje razpoke znotraj zavezništva

Trumpov preobrat glede NATA ne more prikriti vse globlje razpoke znotraj zavezništva

Le nekaj ur po tem, ko je na vrhu zavezništva v Ankari javno kritiziral evropske zaveznike in podvomil v kohezijo Organizacije Severnoatlantskega sporazuma (NATO), je ameriški predsednik Donald Trump v sredo zaključil srečanje s pohvalo »izjemne enotnosti« NATA in vrh označil za uspešen.

Na videz harmoničen zaključek vrha je bil v ostrem nasprotju z večmesečnim naraščanjem nesoglasij med obema stranema Atlantika.

Dokler bodo te nasprotujoče si prednostne naloge obstajale, bodo izjave o enotnosti zavezništva ostale bolj retorične kot resnične.

Evropske vlade so med vojno z Iranom zavrnile pošiljanje vojnih ladij v podporo prizadevanjem Washingtona za »ponovno odprtje« Hormuške ožine, kar je sprožilo ostro kritiko s strani Trumpa in razkrilo vse večje razlike glede varnostnih prioritet in uporabe sile.

Ob začetku vrha so bile napetosti v polnem razmahu.

Ob prihodu v turško prestolnico je Trump javno kritiziral Italijo, Nemčijo in Francijo, ker so »nas zavrnile«, in dejal, da je »zelo razočaran« nad Natom.

Ponovno je tudi izpostavil svojo dolgoletno zahtevo, da bi Grenlandija postala del Združenih držav, kljub temu, da je Danska to idejo večkrat zavrnila.

Naslednji dan je Trump zagrozil, da bo »prekinil vse trgovinske odnose« s Španijo.

Madrid je pred kratkim zavrnil izpolnitev novega cilja Nata, da se izdatki za obrambo povečajo na 5 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), in ZDA ni dovolil, da bi med vojno z Iranom za svoje operacije uporabljale njegov zračni prostor ali ozemlje.

Hasan Unal, profesor mednarodnih odnosov in direktor Raziskovalnega centra »New World« s sedežem v Ankari, je dejal, da so evropske vlade vse manj pripravljene sodelovati v vojaških operacijah pod vodstvom ZDA, ki potekajo zunaj okvira kolektivne obrambe Nata, saj se bojijo političnih in gospodarskih posledic takšnega vključevanja.

Po njegovem mnenju Washington ne more več predpostavljati, da se bodo njegovi evropski zavezniki samodejno uskladili z ameriškimi strateškimi prioritetami.

A ob zaključku vrha so izjave o enotnosti nadomestile spore. Kaj se je spremenilo?

Odgovor ni toliko v diplomaciji kot v dolarjih.

Trump je sam podal morda najbolj jasno razlago za svojo nenadno spremembo tona.

»Želijo kupiti ameriško opremo,« je dejal na zaključni tiskovni konferenci vrha.

Ta odkrita pripomba je razkrila resnico, ki se je skrivala za diplomatskim govorom o solidarnosti zavezništva.

Za skrbno zrežirano prikazovanjem enotnosti se je skrival preprost posel: Evropa se je zavezala, da bo povečala porabo, ZDA pa so od tega imele korist.

Trump že leta pritiska na zaveznike iz Nata, naj močno povečajo svoje izdatke za obrambo, in jih večkrat opozarja, da Združene države ne bodo več jamčile za njihovo varnost, če ne bodo prevzele večjega deleža bremena.

Na lanskem vrhu zavezništva v Haagu so se države članice dogovorile, da bodo do leta 2035 povečale izdatke za obrambo na 5 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).

Na ozadju poslabšanja transatlantskih odnosov je Washington nedavno okrepil ta pritisk s signalom, da bi lahko iz Evrope umaknil tisoče ameriških vojakov.

Pod naraščajočim pritiskom so se članice Nata zbrale v Ankari, odločene, da pokažejo svojo zavezanost. Vrh se je zaključil z napovedmi novih vojaških nakupov v vrednosti več kot 50 milijard ameriških dolarjev.

Večji del teh sredstev naj bi se vrnil ameriškim proizvajalcem obrambne opreme.

Kot je Trump povedal na novinarski konferenci: »Pripravljamo se na hitro povečanje proizvodnje v Združenih državah.«

Novinarski portal Politico je Trumpovo administracijo opisal kot »tisto, ki NATO spreminja v bankomat«.

Matthew Whitaker, ameriški veleposlanik pri NATO, je nedavno dejal, da so zavezniki v zadnjem letu obljubili skoraj 120 milijard dolarjev dodatnih obrambnih izdatkov, od katerih naj bi se približno polovica porabila za orožje ameriške proizvodnje.

Trumpova nenadna pohvala Natu se je zato zdela manj kot sprememba mnenja in bolj kot izjava o poslovnem uspehu.

Za številne evropske vlade pa ohranjanje enotnosti zavezništva prinaša vse večje stroške.

Več članic Nata se že dolgo upira znatnemu povečanju vojaških izdatkov.

Zdi se, da njihovo sprejetje 5-odstotnega cilja ni toliko posledica strateškega soglasja kot želje, da bi se izognile odprtemu spopadu z Washingtonom.

V mnogih evropskih državah se soočajo s počasno gospodarsko rastjo, naraščajočim javnim dolgom in staranjem prebivalstva.

Njihovi volivci se bolj ukvarjajo z zdravstvom, izobraževanjem in pokojninami kot z obsežnimi nakupi orožja, zaradi česar so vlade ujeti med pritiskom ZDA v tujini in domačimi političnimi razmerami.

Te napetosti niso več omejene le na sejne sobe vlade.

V dneh pred vrhom so v Istanbulu, Ankari in drugih turških mestih potekale protinatovske demonstracije.

Protestniki so nosili transparente z napisi: »Proračuni za ljudi, ne za NATO« in »NATO hoče vojno, delavci hočejo mir«.

Trumpova sprememba tona je morda pripomogla k temu, da se je vrh zaključil na videz pozitivno, vendar ni bistveno prispevala k rešitvi strukturnih napetosti, ki še naprej razdvajajo zavezništvo.

V zadnjih dveh letih so se podobne demonstracije pojavile tudi v drugih državah, med drugim v Španiji in na Nizozemskem.

Baris Doster, znanstvenik na Univerzi Marmara v Istanbulu, je dejal, da ti protesti odražajo vse večjo zaskrbljenost javnosti zaradi gospodarskih in družbenih stroškov nenehne militarizacije Nata.

Trumpova sprememba tona je morda pripomogla k temu, da se je vrh zaključil na videz pozitivno, vendar ni bistveno prispevala k rešitvi strukturnih napetosti, ki še naprej razdvajajo zavezništvo.

Ker Združene države Amerike vse bolj gledajo na NATO skozi prizmo delitve bremena, prodaje orožja in strateškega vpliva, si številne evropske države prizadevajo omejiti tako finančne stroške kot tudi politična tveganja, povezana s preveč tesnim usklajevanjem z globalno agendo Washingtona.

Dokler bodo te nasprotujoče si prednostne naloge obstajale, bodo izjave o enotnosti zavezništva ostale bolj retorične kot resnične.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke