Trumpov obisk v Veliki Britaniji je prinesel težko uresničljiv tehnološki dogovor in razkril globoke spore

Drugi državni obisk ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Veliki Britaniji se je v četrtek zvečer končal v kraljevskem pompu in prijateljski retoriki.

Vendar pa razkošne slovesnosti niso mogle zakriti vrzeli v rezultatih: medtem ko so bleščeči tehnološki dogovor in nove obljube o naložbah vzbujali zaskrbljenost, so trgovinski spori ostali odprti, razkol glede Gaze pa je ostal nerešen.

Čeprav je Trump v sredo na banketu na gradu Windsor »posebne odnose« z Veliko Britanijo označil za »nenadomestljive in nezlomljive«, je odšel, ne da bi zagotovil carinske olajšave, ublažil trgovinska trenja ali premostil nesoglasja z britanskim premierjem Keirjem Starmerjem glede priznanja palestinske države.

CARINSKE OVIRE OSTAJAJO

Trump je pred odhodom v Veliko Britanijo ponudil, da ji bo pomagal pri sklenitvi boljšega trgovinskega sporazuma in izboljšanju dvostranskega okvira.

Vendar te obljube niso bile izpolnjene, zaradi česar je prihodnost prizadetih industrij negotova.

Po poročanju lokalnih medijev je bil dogovor o odpravi ameriških carin na britansko jeklo in aluminij odložen za nedoločen čas.

Zaenkrat so na britanski izvoz jekla in aluminija v ZDA še vedno uvedene 25-odstotne carine.

Škotska vlada si prizadeva tudi za zmanjšanje ali odpravo 10-odstotne carine na izvoz škotskega viskija, saj industrija viskija trdi, da ta dajatev podjetja vsak teden stane 4 milijone funtov (5,4 milijona ameriških dolarjev).

Gareth Stace, generalni direktor združenja UK Steel, je dejal, da bi uvedba ameriških carin na britansko jeklo ob zmanjšanem povpraševanju in visokih stroških »pomenila uničujoč udarec za našo industrijo«.

Analitiki pravijo, da bodo naraščajoče carine kljub »posebnemu odnosu« vnesle novo negotovost v prihodnje trgovinske pogovore s Trumpovo administracijo, kar bo povečalo pritisk na laburistično vlado, ki so jo ta mesec pretresli odstop podpredsednika vlade, preoblikovanje vlade in razrešitev britanskega veleposlanika v Washingtonu zaradi tesnih povezav s primerom Epstein.

NEREŠENI SPORI V GAZI

Trump je v četrtek na novinarski konferenci s Starmerjem dejal, da se s Starmerjem ne strinja glede priznanja države Palestine.

Konec julija je Downing Street sporočil, da bo država septembra priznala državo Palestino, da bi »zaščitila izvedljivost rešitve z dvema državama«, če Izrael ne bo sprejel bistvenih ukrepov za odpravo »grozljivih razmer v Gazi« in se zavezal k dolgoročnemu in trajnostnemu miru.

Starmer je na novinarski konferenci ponovno potrdil to zavezo in opozoril, da so razmere v Gazi »nevzdržne«, ter pozval k hitremu dostavljanju pomoči v Gazo.

»Vprašanje priznanja je treba preučiti,« je dejal.

Trump pa je dejal: »Glede tega se s predsednikom vlade ne strinjam, pravzaprav je to eno od najinih redkih nesoglasij.«

Iain Begg, profesor na London School of Economics and Political Science, je za Xinhua povedal, da je britansko stališče do Palestine jasnejše od ameriškega in da bi morale ZDA, ker ne želijo javno izraziti svojega stališča, bolj pritiskati na Izrael v ozadju.

TEHNOLOŠKI DOGOVOR PRED OVIRAMI

Zadnji dan turneje sta Trump in Starmer v Chequersu, premierjevi rezidenci, podpisala več milijard dolarjev vreden tehnološki sporazum, s katerim naj bi okrepila sodelovanje v hitro rastočih sektorjih, kot so umetna inteligenca, kvantno računalništvo in jedrska energija.

Obe strani sta ambiciozno sodelovali na področju napredne tehnologije, saj je Trump dejal, da bo tehnološki pakt pomagal ZDA in Veliki Britaniji »prevladati« na globalnem področju umetne inteligence.

V skladu z napovedjo britanske vlade iz torka, ko je Trump prispel v Veliko Britanijo, je cilj sporazuma o tehnološki blaginji pospešiti raziskave umetne inteligence za nova zdravila, hitrejše zdravljenje in boljšo oskrbo rakavih bolnikov, hkrati pa podpirati civilne jedrske projekte.

microsoft.jpg

V okviru dogovora bo Microsoft vložil 30 milijard dolarjev v britansko infrastrukturo za umetno inteligenco, Google pa bo odprl podatkovni center v Waltham Crossu v Hertfordshiru v okviru dveletne naložbe v tej državi.

Vendar je načrt sprožil zaskrbljenost na lokalni ravni.

V sredo se je v središču Londona zbralo na tisoče ljudi, ki so nasprotovali različnim ameriškim politikam.

Prebivalec Hertfordshira Philip Threlfall je opozoril, da bi bila gradnja takšnega centra »slaba stvar za vse, saj bi le pojedla energijo, pojedla mokrišča in proizvajala iste stare smeti, ki bi se večkrat ponovile«.

David Bailey, profesor ekonomije na Univerzi v Birminghamu, je za Xinhua povedal, da je sposobnost Velike Britanije, da s tako veliko naložbo pridobi resnično konkurenčnost, odvisna od zapolnitve vrzeli v financiranju in spodbujanja več domačih tehnoloških podjetij.

Dodal je, da je to »temeljna slabost«, saj so majhna britanska podjetja izpostavljena tveganju, da jih prevzamejo ameriška podjetja.