REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Srbski protesti: Proti korupciji in avtokraciji, a brez simpatij za dvolične, preračunljive zahodne podpornike

Srbski protesti: Proti korupciji in avtokraciji, a brez simpatij za dvolične, preračunljive zahodne podpornikeTi protesti so drugačni. Predvsem niso ozko politični, opozicijske stranke jih sicer podpirajo, a jih študentje ignorirajo, enako kot stranko na oblasti. Kar hočejo, je red, poštenost, transparentnost, spoštovanje zakonov, pravil, pristojnosti. Vir: Posnetek zaslona, X

Srbija je te dni na nogah. Protesti, ki so se začeli zaradi padca nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu pod geslom »Korupcija ubija«, še vedno trajajo.

V Srbiji so protesti pogosti in v vladi so verjetno računali, da bodo izzveneli, tako kot se je to zgodilo s protesti »Eden od osem milijonov« ali pa »Srbija proti nasilju«. Ti so potekali še - lani...

Protesti, ki so poniknili, nastali pa so zaradi dveh strelskih pohodov leta 2023. Vir: Posnetek zaslona, X

A tokratni protesti so drugačni. Predvsem niso ozko politični, opozicijske stranke jih sicer podpirajo, a jih študentje ignorirajo, enako kot stranko na oblasti.

Protesti tudi niso proevropski, protiruski ali prozahodni, kot jih pogosto vidijo izven meja Srbije.

Ko sem konec novembra opazila eno od prvih skupin, ki se je od beograjske Pravne fakultete napotila proti mestu sem vprašala enega od udeležencev, če protestirajo proti vladi, je vpršanje gladko preslišal.

»Protestiramo zaradi petnajst mrtvih v padcu nadstreška, zaradi Novega Sada. Zaradi korupcije,« je preprosto odgovoril.

Njegove besede so potrjevali plakati. In zastave - izključno srbske in nobene tuje.

To v grobem najbolje opiše, kaj ti študentski protesti so - in kaj niso.

Ti protesti so drugačni. Predvsem niso ozko politični, opozicijske stranke jih sicer podpirajo, a jih študentje ignorirajo, enako kot stranko na oblasti.

Kar hočejo, je red, poštenost, transparentnost, spoštovanje zakonov, pravil in pristojnosti.

Režiser Boris Malagurski to morda najbolje opiše v svoji razlagi, kjer poudari, da je osnovni problem države netransparentnost.

Kjer se vse pogodbe države s podjetji prekrivajo z oznako poslovna skrivnost, da bi se izvajale korupcijske rabote in pod mizo kršila zakonodaja.

Tega je ljudem, predvsem pa študentom dobesedno »poln kufer«. Primerov takšnega ravnanja oblasti pa je ogromno. In vsi jih poznajo.

Predvsem pa vsi vidijo, kako se predsednik države sam ne drži Ustave in zakonodaje, kako se vmešava vsepovsod in odloča o vsem.

To pa istočasno paralizira vse institucije.

O vsem odloča predsednik Aleksandar Vučić, zato vsa država, kljub na papirju dobrim uspehom - stoji.

Afer je ogromno in skoraj vse so brez sodnega epiloga, ali pa se odgovorni izvlečejo zaradi zastaranja ali nedelovanja sistema.

Zato so ti protesti posredno uperjeni tudi proti Vučiću in zoper njegov avtokratski način vladavine, ki je v veliki meri onesposobil policijo, tožilstva, sodišča in druge institucije.

In zato se dogajajo protesti že tretji mesec. Ne da se dogajajo, celo krepijo se.

Še več, vsak dan ob 11 uri in 52 minut lahko opazujete ljudi, kako se točno v času padca nadstreška - zberejo pred svojimi podjetji in institucijami.

In petnajst munut v tišini protestirajo. Petnajst minut za 15 žrtev nesreče.

Takšen miren, nenasilen način protestov oblasti spravlja ob živce. Poskusili so jih ustaviti z batinaši, retoriko, ki je privedla do zaletavanja vozil Vučićevih podpornikov v množice protestnikov, obtožbami, da so tuji agentje - nič ni uspelo.

Za nasilneže so študentje takoj zahtevali kaznivanje in dodali novo točko na svojo osnovno zahtevo, da se razkrije celotna dokumentacija o gradnji spornega nadstreška, odgovorni pa da odgovarjajo.

O vsem odloča predsednik Srbije, zato vsa država, kljub na papirju dobrim uspehom - stoji. Afer je ogromno in skoraj vse so brez sodnega epiloga, ali pa se odgovorni izvlečejo zaradi zastaranja ali nedelovanja sistema.

Odstopila je celo srbska vlada, ki jo vodi Srpska napredna stranka (SNS), torej predsednikova in hkrati največja stranka v državi, a to protestov ni ustavilo.

Obtožbe, da so tuji agentje so padle na neplodna tla in javnost tega, da so njihovi lastni otroci del tuje agenture - enostavno ne »kupuje.«

Ne glede na to pa Aleksandar Vučić in njegovi podporniki še naprej ponavljajo, da je »država napadena od znotraj in od zunaj.«

Vučić pred srbskim parlamentom. Vir: Posnetek zaslona, X

Toda proteste vodijo samoorganizirani študentje, ki svoje odločitve sprejemajo z dvigom rok - in ne odstopajo od zahtev.

Kajti tudi štiri mesece po padcu nadstreška celotna dokumentacija o gradnji spornega objekta še ni objavljena, odgovorni pa še vedno niso niti obtoženi.

Država se zato res nahaja sredi krize, ki pa po drugi strani budi upanje, da se bo mlada generacija res izborila za spoštovanje zakonov in da bo konec vmešavanja v delo institucij »od zgoraj«.

Poglejmo samo nekaj utrinkov iz današnje Srbije, kjer se protesti širijo iz Beograda tudi na ruralne občine.

V Bogatiću, kjer se prebivalstvo upira multinacionalki Rio Tinto in odprtju rudnika litija, je prišlo do vpada ljudi v občinsko zgradbo.

Odbornike vladajoče stranke SNS so iz nje nagnali:

Na družbenem omrežju X je mogoče videti, kako je ljudstvo zasedlo stavbo občine, saj so policisti in varnostniki, ki so jih občinski veljaki poklicali v obrambo, zavrnili ubogati povelja.

Šef poslanske skupine Vučićeve SNS v Bogatiću v trenutku, ko so ga someščani, jezni, ker je podpisal novi prostorni načrt, ki predvideva odprtje rudnika litija, odvlekli in spodili iz občinske stavbe, nenadoma zamenja stran in začne kričati: »Tudi jaz sem proti (rudarjenju litija)!«

Akademik Slobodan Vukosavić je na protestu v Bogatiću dejal, da so zgodbe, da poleg rudnikov lahko preživi tudi kmetijstvo, prazne pravljice, preden bo vse izkoreninjeno.

Pa tudi, da nihče ne bo hotel kupiti izdelkov, če bodo vedeli, da prihajajo iz rudarskega območja.

»Upreti se moramo globalnim plenilcem in zlobni vladi,« je dejal na protestnem shodu.

Kljub temu, da rudnik podpira tudi nemška vlada in je Aleksandru Vučiću podporo pri tem projektu izrazil tudi kancler Olaf Sholtz, to na meščane ni naredilo nobenega vtisa.

Komentatorji ocenjujejo, da je Bogatić v Mačvi morda prvo srbsko mesto, ki je pregnalo SNS-ovsko franšizo...

Protesti se krepijo, ker oblast Aleksandra Vučića na zahteve nima odgovora in upa le, da se bodo ljudje sčasoma utrudili.

Vučić medtem na javni televiziji stoka, kako sta njegova starša uboga in zaskrbljena za usodo svojih dveh sinov in vnukov, zaradi protestov, ki so zajeli Srbijo.

Istočasno obljublja, da se bo še bolj boril (za Srbijo):

Toda prav Vučić je srž problemov, saj preko netransparentnih finančnih tokov financira tabloide kot so Informer, preko svojih zaupnikov in tajkunov pa obvladuje dnevnika Večernje Novosti in Politiko.

Pod njegovim vplivom je tudi lokalna televizija Happy ter televizijski imperij »Pink« Željka Mitrovića, nekdanjega člana stranke JUL, ki jo je vodila Mira Marković, žena Slobodana Miloševića.

Televizija »Happy« je zacvetela potem, ko se je njen lastnik iz kriminalnih vod podal v medijski svet, Pink pa že dolga leta ne plačuje davkov, a je zato globoko vdan Aleksandru Vučiću in SNS.

In povsem slučajno jo je verjetno tudi Mitrovićev sin, ki je pred leti v Beogradu na prehodu za pešce z divjo vožnjo pokosil mlado dekle - odnesel brez kazni.

Vučićeva mati, kot se vidi iz posnetka, po samih navedbah predsednika države po cele dneve spremlja le režimsko TV Informer.

Podobnih lakajskih medijev je še veliko, vsi imajo praviloma »nacionalne« frekvence in doseg, skupaj z državno RTS, opozicijske televizije in mediji (TV N1, Nova, časniki Danas, Radar, Vreme) pa seveda obstajajo in so zelo ostri, toda vidijo jih in lahko berejo le v nekaterih urbanih centrih.

Toda zato je predsednik države dobesedno vsak dan prisoten v vseh režimskih medijih - in to mu vse bolj škodi, kajti dokazuje prav največji očitek študentov - da zato državne institucije ne delujejo.

Na fotografiji spodaj - Vučić v predsedniškem kabinetu s staršema:

Vučić v odgovor na študentske proteste pa medtem pripravlja, tako kot nekoč Slobodan Milošević, kontramiting.

Kaj je sodu izbilo dno, razen tragične nesreče v Novem Sadu, oziroma zakaj je prav zdaj izbruhnilo takšno nezadovoljstvo, pojasni posnetek, spodaj:

Ustanova, ki ni pristojna za nič, želi sama odločati o vsem. Prav tega študentje nočejo.

Vedo, da je bistvo pravne države in demokracije - postopek. Spoštovanje pravil. Nevmešavanje tistih, ki niso pristojni.

Prepoved vplivanja po zvezah in poznanstvih.

Na družbenih omrežjih se Vučiću posmehujejo tudi zaradi njegovega prilizovanja vsem velikim silam, od ZDA do EU, pa tudi Rusiji in Kitajski.

Najbolj odbit je verjetno njegov poskus, da se prikupi Kitajcem.   

Tako se je rodil Vučićev predlog študentom:

Gre seveda za spakedrano mandarinščino.

Zanimivo je tudi, kdo so tisti, ki podpirajo Vučića.

Eden med njimi naposled prizna, da živi od pokojnine stare mame:

Mnogim dviguje pritisk tudi Vučićevo stalno pozivanje, da je potrebno vzdrževati mir in stabilnost ter se žrtvovati za državo - medtem pa so ga dobili, da ima rad izjemno drage kose oblačil.

Pregrešno drage kavbojke, ki stanejo nekaj tisoč evrov, ter čevlje za 1800 EUR:

Ob tem predsednik države javno napoveduje boj proti korupciji, v državnih organih pa trdijo, da niso dobili nobenih novih navodil.

Pri javnih funkcionarjih, kot je denimo eden od najbolj vidnih članov SNS in poslanec v srbskem parlamentu, Vladimir Đukanović - Đuka (sicer odvetnik številnih podpornikov Vučićeve stranke obtoženih korupcije ali kaznivih dejanj), bi moralo biti dokazovanje izvora premoženja preprosto, saj je po zakonu o preprečevanju korupcije večina funkcionarjev dolžna prijaviti vse svoje premoženje.

»Toda poročilo Agencije za preprečevanje korupcije letno preveri le 200–300 funkcionarjev, v Srbiji pa jih je okoli 30.000, čeprav vsi niso dolžni prijaviti svojega premoženja.

Ta sistem je neučinkovit: letos bodo zaslišani predvsem tožilci, sodniki in vršilci dolžnosti pomočnikov ministrov, vedno pa napredujejo vidnejši.

Ljudski poslanci skoraj nikoli niso bili predmet nadzora, kar poraja občutek nepravičnosti in normalizacijo korupcije,« je opozorila poslanka Jelena Jerinič.

SNS je ob vsem tem stranka, ki tudi svojemu nižjemu članstvu služi kot nadomestek Zavoda za zaposlovanje za nezaposlen naraščaj, zakonce, ožjo žlahto...

Namesto da bi imeli vsi enakopravne možnosti zaposlitve, imajo prednost, kot dokazuje posnetek (spodaj), sorodniki članov SNS.

In, seveda, sami člani, ki nimajo zaposlitve.

Prebivalce Srbije je dodatno razjezila bahavost Vučićevih podpornikov, saj so njegova hujskanja proti protestnikom, ki so vsak dan izražali podporo študentom s 15-minutnimi blokadami prometnic v spomin na 15 žrtev padlega nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu vzpodbudila nekatere osebke, da so šli nad protestnike z drvečimi avtomobili:

Zato se tudi v Nišu ni dobro godilo šolski ministrici Slavici Đukić Dejanović, ki učiteljem, profesorjem in akademski srenji grozi s sankcijami, ker so podprli študente.

Zbrani so jih izžvižgali, medtem ko so se poklapani umikali iz mestne hiše v Nišu.

Predsednica srbskega parlamenta, Ana Brnabić, do nedavnega večkratna premierka Vučićevih vlad, je takole napadla rektorje državnih univerz, ker so si upali upreti državnemu diktatu:

Medtem Vučić, v času, ko so državo zajeli masovni protesti, obiskuje manjše zakotne kraje.

In vaščanom obljublja gradnjo novih lokalnih prometnic.

Toda meščani Čoke bi raje, da jim država končno zgradi kanalizacijo.

Tako kot obljubljeno kanalizacijo zaman že 6 let čakajo meščani beograjskega predmestja Borča.

Poglejmo, kako jim jo je Vučić obljubljal za 80 milijonov evrov v predvolilni tekmi junija 2019:

Predsednik države, za katerega župan Ljubljane Zoran Janković pravi, da je najboljši predsednik v regiji svoje obljube - ni izpolnil.

A to ni največji problem.

Pravi problem je, da kaj takšnega bahavo sploh obljublja. Kajti Vučić kot predsednik države za to dejansko ni pristojen.

Tudi na Hrvaškem budno spremljajo dogajanje v Srbiji in, kot kaže anketa iz Splita, starejši občani obžalujejo, da hrvaški študenti niso pokončni kakor srbski.

Na Hrvaškem namreč razen občasnih lokalnih protestov in bojkota trgovin, zaradi zasoljenih cen, večina molči ob korupciji, ki pesti državo ob večdesetletju vladavine HDZ-ja in vlade Andreja Plenkovića:

Kljub temu pa je potrebno opozoriti, da obstaja nekaj, kar lahko tej iskreni želji študentov v Srbiji po spremembah v državi, ki bi jo dejansko približale evropskim standardom - škodi.

»Tisto bistveno, kar so ti protesti vnesli v razpravo, je, da so odprli vprašanje pristojnosti. In odgovornosti.«

To pa je prav pretirana podpora - iz taiste Evrope.

Predvsem ker se od Ljubljane pa do Bruslja poleg podpore študentom pogosto slišijo takšne in drugačne želje in ocene.

Češ, da so to protesti proti Vučićevemu režimu, zoper politiko, ki je bila odgovorna za vojne na Balkanu in podobno.

Da so to protesti za evropsko, moderno Srbijo.

A vse to ti protesti so - in niso. Kar so, je pravkar pojasnil nek arhitekt v pogovoru za N1: »Mislim, da je tisto bistveno, kar so ti protesti vnesli v razpravo to, da so odprli vprašanje pristojnosti. In odgovornosti.«

Povedano drugače: študentje hočejo, da institucije končno pričnejo opravljati svoje delo.

Institucije, ne pa stranka SNS, predsednik države in njegovi služabniki, ki pogosto kršijo pravila, da bi dosegli svoje cilje. Zaradi česar se vrstijo primeri, ko se zakoni izigravajo, vplivneži ne odgovarjajo pred zakonom, žrtve ostanejo oškodovane.

Kajti mladi v Srbiji so otroci staršev, na glave katerih so leta 1999 padale bombe zveze NATO.

In dobro se spomnijo ne samo osiromašenega urana, s katerim so ZDA in zaveznice posejale Srbjo, ampak tudi dejstva, da so državo napadle nezakonito; spomnijo se seveda tudi sankcij, dvojnih standardov in diskriminacije, ki so jo Srbi bili in so jo še deležni s strani institucij EU ter članic Evropske unije.

Dobro vidijo, da je bila Srbija obtožena ustvarjanje Velike Srbije ob razpadu SFRJ, ko pa so bile meje držav kot nekdanje meje republik znova mednarodno potrjene, je Zahod (tudi Slovenija, celo prva od nekdanjih republik SFRJ!) dovolil de facto odcepitev Kosova in s tem ustvarjanje de facto Velike Albanije.

Iz Beograda je zelo lepo vidno, da so imeli intelektualci na Zahodu zelo veliko za povedati v korist kosovskih Albancev v preteklosti, ko so bile njihove pravice kršene, a danes, ko so pravice Srbov na Kosovu prav tako kršene, so vsi tiho.

Za Albance se je protestiralo v Cankarjevem domu, Srbi na Kosovu pa česa podobnega, čeprav so še manjša in še bolj sistematično preganjana manjšina - nikoli niso doživeli.

Na ulicah v Sloveniji se protestira le proti Vučiću - in to je zelo prozorno ter zmeraj pomešano s političnimi interesi.

Zato na protestih v Srbiji ni NATO zastav, ni EU zastav, ni LGBT zastav.

Zahteve študentov so le štiri, niso politične in to nočejo biti.

Nočejo zamenjave oblasti, ki bi pripeljala v vlado zmuzljivo opozicijo, ki bi se nato posluževala enakih koruptivnih metod, le da bi bila morda bolj naklonjena EU in bi Rusiji morda takoj uvedla sankcije.

Teh zahtev na seznamu študentov ni.

Hočejo le pravno, urejeno, normalno državo.

Državo, v kateri politiki ne bodo kršili zakonov s telefonskimi klici v razne kabinete, poslovodstva, šole in občine.

Še več, mnogi menijo, da je morda preračunljiva, licemerna in da jim lahko samo škodi.

In zato so nenadni izrazi podpore, tudi iz Slovenije, ki tem protestom pripisujejo nekakšen političen podton - napačni.

Podpore iz tujine so študentje seveda veseli, a hkrati menijo, da ni zelo pomembna in ne odločilna.

Še več, mnogi menijo, da je morda preračunljiva, licemerna in da jim lahko samo škodi.

In zato mahajo samo s srbskimi zastavami, ne z zastavo Evropske unije. Srbija zato ni in ne bo ne Gruzija in ne Ukrajina.

Več kot bo takšne podpore iz Zahoda, tudi iz Evropske komisije, kjer se je pričela oglašati komisarka Marta Kos - bolj bodo prepričljive obtožbe podpornikov vladajoče SNS, da študente vodijo tuje tajne službe.

In da gre za novo barvno revolucijo.

Če bi protesti krenili v to smer in spremembo oblasti brez volitev, pa ni izključeno, da bi se v Srbiji lahko zgodilo še marsikaj hujšega.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke