REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Smo na robu nove vojne? Trump ukazal napad na Iran, a si je nenadoma premislil, ko so bili bombniki že v zraku!

Smo na robu nove vojne? Trump ukazal napad na Iran, a si je nenadoma premislil, ko so bili bombniki že v zraku!Predsednik ZDA Donald Trump in ameriški bombnik
Predsednik ZDA je po sestrelitvi ameriškega drona ukazal napad na Iran.

Ameriški predsednik Donald Trump je odobril napad na Iran zaradi sestrelitve ameriškega vohunskega drona, vendar se je po nekaj urah premislil in (začasno?) preklical ukaz, poroča New York Times.

Napad naj bi bil usmerjen predvsem na radarje in protiletalske baterije, toda nato je svojo odločitev spremenil.

Trump je Iranu sporočil, da je 'proti vojni z Iranom' in da se 'želi pogovarjati s Teheranom.' Ajatola Ali Hamnej pa je pogajanja zavrnil. 

Iran je namreč informacijo o skorajšnjem napadu dobil neposredno od predsednika ZDA preko diplomatov Omana, ki je tesen ameriški zaveznik.

Trump je Iranu sporočil, da je sam sicer »proti vojni z Iranom« in da se »želi pogovarjati s Teheranom«.

Kljub temu je Teheranu dal rok za odgovor in za odločitev, da sedejo za pogajalsko mizo.

Iran je nato sporočil, da so Trumpu odgovorili preko Omana in sicer, da vrhovni voditelj ajatola Ali Hamnej nasprotuje kakršnimkoli pogovorom z Washingtonom, da pa bo vseeno odgovoril na sporočilo.

»Uradnikom iz Omana smo sporočili, da bi vsak napad na Iran imel regionalne in mednarodne posledice,« je iranski uradnik povedal za Reuters.

Trump je, kako je potrdil neimenovani ameriški uradnik, ki je seznanjen s situacijo v Beli hiši, v petek prvotno odobril več zračnih napadov na iranske radarske in raketne sisteme.

Načrtovalo se je, da bodo letalski napadi ob zarji, v času, ko naj bi bilo tveganje za civilno prebivalstvo na najnižji ravni, poroča Reuters.

Ameriški letalski napadi so bili predvideni v petek zgodaj zjutraj, tik pred zoro, v času, ko naj bi bila nevarnost za civilno prebivalstvo na najnižji ravni, poroča Reuters.

Omenjeni uradnik je za New York Times povedal, da so bili bombniki že v zraku, a vojaške ladje na položajih, ko je nenadoma prišel nov Trumpov ukaz - za preklic napada.

Kako navajajo viri iz Trumpovega kabineta, bi ameriški napad predstavljal odgovor na sestrelitev izvidniškega vojaškega drona ZDA vrednega 220 milijonov dolarjev.

Po dolgotrajnih in burnih razpravah v Beli hiši, ki je potekala med visokimi uradniki za nacionalno varnost in vodilnimi kongresniki, je bilo za pričakovati, da bo Trump ukazal napad, poroča DailyWire.

Vojaška operacija je nato res stekla, potem pa je bila zadnji hip preklicana.

Ni znano, ali se je Trump preprosto premislil glede napadov ali pa so bili začasno odloženi zaradi logistike ali strategije.

Nenadni zasuk je tako tik pred zdajci ustavil tretjo vojaško akcijo aktualnega predsednika ZDA proti ciljem na Bližnjem vzhodu.

Ni znano, ali se je Trump preprosto premislil glede napadov ali pa so bili začasno odloženi zaradi logistike ali strategije.

Trump je v četrtek sicer napovedal »ameriški odgovor«, ko je obsodil sestrelitev brezpilotnega letalnika na območju, za katerega Washington trdi, da gre za mednarodni zračni prostor.

»Iran je naredil zelo veliko napako!«, je sporočil Trump prek Twitterja.

Toda kmalu po tem pa je pristavil, da sestrelitev drona morda ni bila namerna.

Rusija je zadnje dni blizu svojih meja zaznala več kot 15 vdorov tujih vojaških in vohunskih letal …

Medtem so iranska in ameriška vojska objavile posnetke o sporni sestrelitvi vohunskega drona.

Sočasno so tudi ruski mediji objavili, da je Rusija zadnje dni blizu svojega zračnega prostora zaznala več kot 15 vdorov tujih vojaških in vohunskih letal

Po sestrelitvi brezpilotnega zrakoplova so si bili Trumpovi svetovalci za nacionalno varnost v laseh in razdeljeni glede vprašanja, ali naj se ZDA odzovejo z vojaškim napadom.

Najvišji uradniki Pentagona so opozorili Trumpa, da bi napad lahko povzročil spiralno eskalacijo z visokimi tveganji za ameriške sile v regiji.

Visoki uradniki iz Bele hiše so razkrili, da so bili naklonjeni bombardiranju Irana državni sekretar Mike Pompeo, svetovalec za nacionalno varnost John Bolton in šefinja Cie Gina Haspel.

Vendar pa so jih najvišji uradniki Pentagona nato opozorili, da bi taka odločitev lahko povzročila spiralno eskalacijo z visokimi tveganji za ameriške sile v regiji, piše New York Times.

Analitiki opozarjajo, da je k nenadni spremembi Trumpove odločitve in preklica ukaza o bombardiranju Irana najbrž prispevalo tudi dejstvo, da ameriške zaveznice niso pripavljene iti v novo vojno ...

Bela hiša ni želela komentirati ničesar o načrtih za omenjeni (medtem že preklicani) napad, o odločitvi zanj in prestavitvi eventualnega bombardiranja Irana, prav tako se je Pentagon zavil v molk.

Vendar veliko pove že dejstvo, da nobeden od vladnih uradnikov ni zahteval, da se članek o načrtih za napad ne objavi.

New York Times dodaja, da v tem hipu sploh ni jasno, ali bo napad na Iran naposled izveden.

Pred tem so iranski najvišji uradniki zanikali, da je Iran sestrelil ameriški dron v mednarodnih vodah.

Iranski zunanji minister Mohammad Javad Zarif je sporočil, da bo Teheran to vprašanje problematiziral v OZN.

»Združene države Amerike izvajajo gospodarski terorizem proti Iranu, ob tem so izvedle prikrito akcijo proti nami in so vdrle na naše ozemlje. Ne želimo si vojne, vendar bomo srčno branili naše nebo, zemljo in vodo,« je sporočil Zarif prek Twitterja.

Iranska revolucionarna garda je pred tem že naznanila, da je sestrelila vohunski dron, ki je vstopil v iranski zračni prostor.

Incident se je zgodil v času povečanih napetosti med Iranom in Združenimi državami.

Amerika je nedavno okrivila Iran za napade na naftne tankerje v Omanskem zalivu, medtem ko je Teheran napovedal, da bo kmalu presegel omejitve v svojem jedrskem programu.

Zvezna uprava za letalstvo Združenih držav Amerike (FAA) je zaradi povečanih napetosti z Iranom izdala prepoved letov za ameriška letala nad deli Perzijskega in Omanskega zaliva.

»Povečane vojaške dejavnosti in občutno povečane politične napetosti v regiji predstavljajo tveganje za operacije civilnega letalstva ZDA«, poudarja FAA.

Letalska družba United Airlines je zaradi varnostnih razmer v Iranu, kjer je bil ameriški dron sestreljen, odpovedala polete iz Newarka proti Mumbaiju.

Družba je sporočila, da je izvedla »temeljito varnostno oceno« poleta letala v Indijo, ki prečka tudi iranski zračni prostor, in se nato odločila, da vse polete prekliče.

Senatorji Demokratske stranke so kritizirali ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi stopnjevanja napetosti z Iranom.

Nancy Pelosi, predsednica predstavniškega doma Kongresa ZDA je med prvimi opozorila, da gre za zelo nevarno potezo ameriškega predsednika Trumpa, ker gre za »nevarno situacijo, ki terja odločen toda moder in ne nepremišljen odziv«.

Senatorka Elizabeth Warren iz Massachusettsa, ki je hkrati predsedniški kandidat na ameriških volitvah prihodnje leto, je objavila na socialnih omrežjih članek iz New York Timesa in kritizirala Trumpa za umik iz sporazuma, sklenjenega z Iranom leta 2015.

»Trump je obljubil, da bo vrnil naše vojake domov. Namesto tega se je umaknil iz delujočega sporazuma in zdaj sproža nov, nepotreben konflikt. Ni opravičila za nadaljnjo eskalacijo krize, zato bi se morali čim prej umakniti z roba vojne,« je opozorila Elizabeth Warren.

Demokratski senator Chris Murphy iz Connecticuta, ki je v Odboru za zunanje zadeve ameriškega senata, je prav tako kritiziral tudi Trumpovo politiko do Irana.

Po njegovem mnenju je Amerika v sporu z Iranom zaradi Trumpovih nespametnih odločitev, ker je ameriški predsednik postavil v ospredje zaostrovanje razmer namesto diplomacije, in vse to brez kakršnekoli ideje, kako naj se reši iz krize, ki jo je sprožil.

Komentarji