REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Scott Ritter: Kako je NATO ukrajinske vojake namenoma poslal v smrt

Scott Ritter: Kako je NATO ukrajinske vojake namenoma poslal v smrtSimulator, na katerem so v čezatlantskem zavezništvu vadili Ukrajinci, sploh ni predvideval, da se bodo Rusi uprli, zato so ukrajinski vojaki trening zapustili polni lažnega prepričanja, da so pripravljeni na napad. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Ena najboljših ukrajinskih brigad, 47. mehanizirana brigada, oborožena z opremo NATO pakta (del nje so tudi slovenski tanki M-55S in oklepniki!), je bila ob uporabi tako doktrine kot taktike čezatlantskega zavezništva skoraj zdesetkana med napadom blizu Orehova v regiji Zaporožje, trdi nekdanji ameriški obveščevalni častnik in inšpektor OZN za orožje Scott Ritter, ki za ta neuspeh krivi zahodne učitelje kijevskih sil.

V avtorskem besedilu Ritter ugotavlja, da se je brigada mesece v oporišču v Nemčiji učila zahodnega znanja v kombiniranem bojevanju.

Pri tem jim je »pomagal« računalniški sistem Nata poimenovan KORA, ki je pravzaprav krivec za neuspeh ukrajinskih sil.

»Če je kdaj obstajal primer, kako bi namensko zgrajene ukrajinske Natove sile delovale proti ruskemu sovražniku, je bila 47. mehanizirana brigada idealna študija primera. Toda v nekaj dneh po začetku ukrajinske ofenzive in napadu na ruske položaje je bila skupina dobesedno skoraj zdesetkana. Uničeno ali zapuščeno na bojišču je več kot 10 odstotkov od kakšnih sto ameriških vozil Bradley, več kot 2000 vojakov pa je bilo ubitih ali ranjenih,« navaja Ritter.

In poudarja, da se nič bolje niso odrezali niti nemški »Leopardi«, ki jih uporabljajo Ukrajinci.

Zakaj pa so bile sile pod taktirko Kijeva in Nata tako hudo uničene?

Ritter poudarja, da »logika narekuje, da bi vsakršna odgovorna uporaba simulacijskega sistema KORA napovedala neuspeh napada 47. brigade«.

Če operaterji niso vnesli pravih podatkov o na primer akcijah zadušitve sovražnikovega ognja, so na koncu dobili ukrajinski vojaki preveč optimistične napovedi.

Toda rezultat je odvisen od vhodnih podatkov.

Če operaterji niso vnesli pravih podatkov o na primer akcijah zadušitve sovražnikovega ognja, so na koncu dobili ukrajinski vojaki preveč optimistične napovedi.

Če bi upoštevali, da bo topniški ogenj Rusov bolj učinkovit, ter da bodo imeli premoč v zraku, pa bi morali izračuni sistema KORA pokazati drugačne rezultate.

To bi zahodni inštruktorji seveda morali vedeti.

Zato Natove učitelje ukrajinskih vojakov Scott Ritter obtožuje, da so jih zavestno poslali v smrt.

Krivi so (učitelji Nata), pravi Ritter, ker v simulator niso vstavili natančnih imputov, s katerimi bi ukrajinski vojaki vadili.

Zato so Ukrajinci zapustili tečaj z lažno gotovostjo, da so se naučili dovolj, da premagajo Ruse.

»Razen če tako inštruktorji Nata kot njihovi ukrajinski učenci niso bili prežeti s samomorilnimi lastnostmi, podobnimi lemingom – da bi dosegli izid, ki bi lahko motiviral ukrajinske sile, da pristanejo na napad, je bilo treba bistveno modificirati in spremeniti kritične podatke, vnesene v program,« je opozoril Ritter.

Simulator je bil namreč programiran tako, da je Ruse iz 70. polka prikazal kot slabo izurjene, slabo vodene, slabo opremljene in slabo motivirane ter v nasprotju z vso logiko predvidel celo zlom volje ruskih vojakov po uporu.

A pravi ruski borci so imeli za Ukrajince povsem drugačen odgovor.

Po podatkih Inštituta za preučevanje vojne se je vojska pod taktirko Moskve dejansko »odzvala na ukrajinski napad z nenavadno stopnjo usklajenosti«, medtem ko je izvajala »svojo formalno taktično obrambno doktrino« pri odbijanju ukrajinskih napadov jugozahodno od Orehova.

Realnost je bila torej taka, da se Ukrajinci ruski obrambi okoli Orehova niso nikoli niti približali, kaj šele prebili.

»Razlogov za ta neuspeh je veliko, vključno z nepoznavanjem zahodnjaške opreme, ki jo uporablja 47. brigada, slabim taktičnim načrtovanjem in, kar je najpomembneje, neuspehom Ukrajincev pri zatiranju ruskega topniškega ognja, zmogljivosti elektronskega bojevanja in zračnih sil, ki je onemogočalo taktičen preboj ruskih pasov ovir – predvsem gostih minskih polj,« pravi nekdanji ameriški obveščevalec.

Natove inštruktorje odkrito obtožuje, da so »namenoma pošiljali ljudi iz ukrajinske 47. mehanizirane brigade v smrt«, ker se niso držali standardov profesionalnosti in integritete.

»Namesto tega so te enote poslali v jalov poskus preboja ruske obrambe, ki jo je bilo nemogoče premagati glede na razlike v usposabljanju in sestavi sil med ukrajinskimi in ruskimi silami. Če bi jim (v Natu) bilo mar za to, bi bilo veliko manj ukrajinskih vdov in sirot, ki žalujejo ob izgubi moža in očeta,« je dejal Ritter.

Meni, da je glavni nauk, ki ga je mogoče potegniti iz te situacije, da ne Natu ne ZDA ni mar za življenja Ukrajincev, ki jih urijo v »strašni veščini vojskovanja«.

»Republikanski senator Lindsey Graham očitno ni sam v želji po nadaljevanju rusko-ukrajinskega konflikta, dokler Kijevu ne zmanjka 'topovske hrane'. Na podlagi rezultatov v Orehovu v začetku tega meseca se zdi, da je 'do zadnjega Ukrajinca!' tudi Natov skupni bojni krik,« zaključuje Ritter.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek