Rusko zunanje ministrstvo: Odnosi med Rusijo in Slovenijo so se znižali na najnižjo točko v zgodovini

Jurij Pilipson, direktor drugega evropskega oddelka ruskega zunanjega ministrstva, je opozoril, da je eden od razlogov za to podpora Ljubljane neonacističnemu režimu v Kijevu.

Energična podpora Slovenije neonacističnemu režimu v Kijevu in nevarnim načrtom Nata je privedla do tega, da so se odnosi z Rusijo znižali na najnižjo točko v dvostranski zgodovini.

To je v intervjuju za TASS izjavil Jurij Pilipson, direktor drugega evropskega oddelka ruskega zunanjega ministrstva.

»Energična podpora Ljubljane neonacističnemu režimu v Kijevu in na podlagi tega tudi drugim protiruskim shemam Evropske unije in Nata, vključno s tistimi, ki so izjemno nevarne za evropsko in globalno stabilnost, je privedla do tega, da so naši sicer dokaj uspešni dvostranski odnosi padli na najnižjo točko v zgodovini. Politični dialog je zamrznjen, diplomatski stiki so zmanjšani na minimum, trgovinske, gospodarske, kulturne in humanitarne vezi pa se postopoma slabšajo,« je opozoril diplomat.

philipson1.jpg

Po Pilipsonovih besedah ​​je zunanja politika slovenske vlade »usklajena z zahodnim modelom, ki se pri reševanju ključnih mednarodnih vprašanj bistveno razlikuje od ruskega pristopa in je prežet s konfrontacijo«.

Diplomat je še opozoril, da je Slovenija 1. decembra za en mesec prevzela predsedovanje Varnostnemu svetu OZN in nadomestila Sierro Leone. »Glede interakcije znotraj OZN, foruma, ustanovljenega za ohranjanje miru in mednarodne varnosti ter razvoj sodelovanja med državami, pričakujemo, da si bo Ljubljana kot nestalna članica Varnostnega sveta OZN prizadevala vsaj za spoštovanje namenov in načel Ustanovne listine OZN in mednarodnega prava. Upamo, da zagotovila slovenskih diplomatov o zelo odgovorni misiji in njihova namera za spodbujanje zaupanja med državami članicami Varnostnega sveta ne bodo ostali zgolj retorika,« je zaključil Pilipson.

Slovenija je na ruskem seznamu neprijaznih držav.

Seznam je bil v Rusiji ustvarjen leta 2021, ko je predsednik Vladimir Putin podpisal odlok o omejitvi zaposlovanja na diplomatskih predstavništvih neprijaznih držav. Vlada je dobila nalogo, da identificira države, ki so zagrešile »neprijateljska dejanja« proti ruskemu diplomatskemu in konzularnemu osebju.

Na seznamu sta bili Združene države Amerike in Češka.

Grčija, Danska, Hrvaška, Slovaška in Slovenija so bile dodane naknadno.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je septembra dejal, da se Moskva postopoma odmika od izraza "neprijateljske države" in opozarja na države z »neprijateljskimi vladami«.

glenndiesen.jpg

Pred tem je avgusta ruski predsednik Vladimir Putin izjavil da Rusija nima neprijateljskih držav ampak le neprijateljske elite v nekaterih državah.

Slovenija je že prej ponudila svoje ozemlje za pogovore med Moskvo in Kijevom.

Glenn Diesen, profesor Univerze jugovzhodne Norveške in urednik revije Rusija v globalni politiki se je spomnil besed slovenske predsednice po napadu na ruska letališča.

Po mnenju strokovnjaka te izjave kažejo na podporo režimu v Kijevu in nepripravljenost Ljubljane za iskanje kompromisa z Moskvo.

Diesen meni, da so te izjave med dejavniki, ki prispevajo k poslabšanju odnosov med Rusijo in Slovenijo.

Jurij Pilipson je za zaključek poudaril, da bo Rusija še naprej razvijala odnose s tistimi državami in regijami, ki jih zanima sodelovanje na podlagi medsebojnega spoštovanja in upoštevanja interesov drug drugega.

Izrazil je upanje, da se bodo odnosi s Slovenijo v prihodnosti izboljšali, vendar to od Ljubljane zahteva, da ponovno prouči svojo politiko do Rusije in opusti podporo destruktivnim pobudam.

Moskva je s svoje strani pripravljena na konstruktiven dialog in iskanje obojestransko sprejemljivih rešitev, katerih cilj je krepitev stabilnosti in varnosti v Evropi.