REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Realen ameriški pogled na ukrajinske pirove »zmage«: Zasedajo ozemlja – in izgubljajo vojno!

Realen ameriški pogled na ukrajinske pirove »zmage«: Zasedajo ozemlja – in izgubljajo vojno!Ukrajinska vojska - poročilo GŠ. Vir: Zajem zaslona, Telegram

Umik ruskih sil pred številčno premočjo ukrajinskih enot v Hersonu zahodni mediji že tri tedne razglašajo za velikansko ukrajinsko zmago, ki naj bi spremenila tok vojne.

V resnici pa je povsem obratno, opozarjajo nekateri ameriški vojaški strokovnjaki.

Osvoboditev ali zasedanje tega ozemlja (odvisno od zornega kota poročevalca) je bilo sicer plačano z velikanskimi žrtvami na ukrajinski strani, medtem ko je imela Rusija le minimalne žrtve.

Prav zato upokojeni polkovnik ameriške vojske Douglas Macgregor, nekdanji svetovalec Pentagona v času Trumpove administracije, večkrat odlikovan avtor petih knjig in višji sodelavec časnika The American Conservative v omenjenem časniku podaja precej drugačno analizo dogajanja v Ukrajini.

Poglejmo torej, kako razmišlja: »Konec leta 1942, ko Wehrmacht ni mogel napredovati dlje proti vzhodu, je Hitler zamenjal strategijo nemške kopenske sile z 'na sovražne sile usmerjeno strategijo' za strategijo 'zadrževanja ozemlja.'

Hitler je zahteval, da njegova vojska brani obsežne, večinoma prazne in nepomembne dele sovjetskega ozemlja.«

Douglas McGregor
Douglas Abbott Macgregor. Vir: Zajem zaslona, Telegram

»'Zadrževanje ozemlja' ni le oropalo nemške vojske njene sposobnosti izvajanja operativne diskretnosti in predvsem, da bi lahko izigrala počasnega, metodičnega sovjetskega nasprotnika; zadrževanje je tudi potisnilo nemško logistiko do točke preloma. Ko je bilo zadrževanje ozemlja združeno z neskončnimi protinapadi za ponovno zavzetje neuporabnega ozemlja, je bil Wehrmacht obsojen na počasno, mučno uničenje.

Previdni umiki iz mest, kot je Mariupol, ki bi lahko rešili veliko najboljših ukrajinskih čet, so bili prepovedani. Ruske sile so se odzvale tako, da so branilce metodično izolirale in zatrle.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je (verjetno po nasvetu svojih ameriških in britanskih vojaških svetovalcev) prav tako sprejel strategijo zadrževanja ozemlja v vzhodni Ukrajini. Ukrajinske sile so se imobilizirale znotraj urbanih območij in tam pripravile obrambo.

Posledično so ukrajinske sile urbana središča spremenile v utrdbe za tisto, kar je postalo njihovo 'zadnje oporišče'. Previdni umiki iz mest, kot je Mariupol, ki bi lahko rešili veliko najboljših ukrajinskih čet, so bili prepovedani. Ruske sile so se odzvale tako, da so branilce metodično izolirale in zatrle, tako da druge ukrajinske sile niso imele možnosti pobega ali rešitve.

Odločenost Moskve, da uniči ukrajinske sile ob najmanjši ceni ruskih življenj, je prevladala. Ukrajinske izgube so bile od trenutka, ko so ruske enote prešle v vzhodno Ukrajino, vedno večje, kot so poročali, zdaj pa so zaradi nedavnega neuspeha ukrajinskih protinapadov v regiji Herson dosegle grozljive ravni, ki jih je nemogoče prikriti. Število žrtev je doseglo 20.000 ubitih ali ranjenih na mesec.

Kljub pošiljanju 126 havbic, 800.000 topniških nabojev in HIMARS-ov (ameriško raketno topništvo) meseci težkih bojev spodkopavajo temelje ukrajinske kopenske moči.

Spričo te katastrofe Zelenski še naprej ukazuje protinapade za ponovno zavzetje ozemlja, da bi pokazal, da strateški položaj Ukrajine nasproti Rusiji ni tako brezupen, kot se zdi.

Nedavno ukrajinsko napredovanje do mesta Izium, povezave med Donbasom in Harkovom, se je Kijevu zdelo kot darilo,« razloguje položaj na terenu polkovnik Douglas Abbott Macgregor.

Tuji plačanci v Ukrajini. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Nato se loti še ameriške vloge v spopadu Ukrajine z Rusijo: »Ameriški satelitski nizi so Ukrajincem nedvomno zagotovili sliko območja v realnem času, ki je pokazala, da so ruske sile zahodno od Iziuma štele manj kot 2000 lahkih vojakov (ekvivalent paravojaški policiji, npr. SWAT in zračni pehoti).

Rusko poveljstvo se je odločilo umakniti svoje majhne sile z območja, ki obsega približno 1 odstotek nekdanjega ukrajinskega ozemlja, ki je trenutno pod ruskim nadzorom.

Vendar je bila cena kijevske propagandne zmage visoka – odvisno od vira je bilo po ocenah od 5.000 do 10.000 ukrajinskih vojakov ubitih ali ranjenih na ravnem, odprtem območju, ki so ga ruski topovi, rakete in zračni napadi spremenili v morilsko polje.

Glede na nezmožnost Washingtona, da konča vojno v Ukrajini s porazom ruskega orožja, se zdi gotovo, da bodo ZDA namesto tega poskušale ruševine ukrajinske države spremeniti v odprto rano na strani Rusije, ki se ne bo nikoli zacelila.

Ukrajinske izgube so bile od trenutka, ko so ruske enote prešle v vzhodno Ukrajino, vedno večje, kot so poročali, zdaj pa so zaradi nedavnega neuspeha ukrajinskih protinapadov v regiji Herson dosegle grozljive ravni, ki jih je nemogoče prikriti. Število žrtev je doseglo 20.000 ubitih ali ranjenih na mesec.

Od začetka pa je bila težava s tem pristopom, da je imela Rusija vedno sredstva za dramatično stopnjevanje spopadov in končanje spopadov v Ukrajini pod zelo ostrimi pogoji.

Stopnjevanje je zdaj v teku.

Predsednik Putin je v izjavi za javnost, ki ne bi smela nikogar presenetiti, napovedal delno mobilizacijo 300.000 rezervistov. Mnogi od teh mož bodo zamenjali redne sile ruske vojske v drugih delih Rusije, ki bodo nato na voljo za operacije v Ukrajini.

Drugi rezervisti bodo okrepili ruske enote, ki so že nameščene v vzhodni Ukrajini.«

Ukrajinska fronta. Vir: Zajem zaslona, Telegram

»Washington je Putinovo pripravljenost na pogajanja in omejitev obsega in destruktivnosti kampanje v Ukrajini vedno napačno razumel kot 'dokaz šibkosti', čeprav je bilo jasno, da so bili Putinovi cilji vedno omejeni na odpravo Natove grožnje Rusiji v vzhodni Ukrajini.

Washington je Putinovo pripravljenost na pogajanja in omejitev obsega in destruktivnosti kampanje v Ukrajini vedno napačno razumel kot dokaz šibkosti.

Strategija Washingtona v smeri izkoriščanja konflikta za prodajo bojnih letal F-35 Nemčiji – skupaj z velikim številom izstrelkov, raket in radarjev zavezniškim vladam v Srednji in Vzhodni Evropi – se je zdaj izjalovila.

Obrambni establišment je že dolgo uspešen pri pomirjanju ameriških volivcev z nesmiselnimi klišeji.

Medtem ko se v vzhodni Ukrajini razvijajo razmere, ki so ugodne za Moskvo, in se ruski položaj v svetu krepi, Washington pa se sooča z ostro izbiro: govoriti o tem, da je uspešno 'zmanjšal rusko moč' v Ukrajini in zmanjšati svoje ukrepe. Ali pa tvegati regionalno vojno z Rusijo, ki bo zajela Evropo.

V Evropi pa je vojna Washingtona z Moskvo več kot le neprijetna tema. Nemško gospodarstvo je na robu propada.

Nemški industriji in gospodinjstvom primanjkuje energije, ki je z vsakim tednom dražja.

Ameriški vlagatelji so zaskrbljeni, ker zgodovinski zapisi kažejo, da je nemška gospodarska neuspešnost pogosto znanilec težkih gospodarskih časov v ZDA,« poudarja polkovnik Macgregor.

Ukrajinska fronta. Vir: Zajem zaslona, Telegram

»Še pomembneje pa je, da je socialna kohezija v evropskih državah, zlasti v Franciji in Nemčiji, krhka,« opozarja polkovnik Macgregor in nadaljuje: »Berlinska policija naj bi že pripravila načrte za ukrepanje ob nepredvidljivih dogodkih, da bi se spopadla z nemiri in ropanjem v zimskih mesecih, če se zruši energetsko omrežje tega 'večkulturnega' mesta.

V Evropi pa je vojna Washingtona z Moskvo več kot le neprijetna tema. Nemško gospodarstvo je na robu propada. Nemški industriji in gospodinjstvom primanjkuje energije, ki je z vsakim tednom dražja.

Nezadovoljstvo narašča, zaradi česar je precej verjetno, da bodo vlade v Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji sledile poti svojih kolegov v Stockholmu in Rimu, ki so izgubili ali bodo izgubili oblast zaradi desnosredinskih koalicij.

Od tega datuma Kijev še naprej ugaja Moskvi s tem, da na rusko obrambo namešča zadnje ukrajinske rezerve delovne sile. Predsednik Biden vztraja, da bo Washington podpiral Ukrajino, 'kolikor bo potrebno.'

Če pa bo Washington še naprej črpal ameriške strateške rezerve nafte in pošiljal ameriške vojne zaloge v Ukrajino, bo sposobnost zaščite in oskrbe Združenih držav tekmovala s podporo Ukrajini.«

Ukrajinska vojaka - enota samohodnih topov  Vir: South Front
Ukrajinska vojaka - enota samohodnih topov. Vir: South Front, zajem zaslona

»Rusija že obvladuje ozemlje, ki proizvede 95 odstotkov ukrajinskega BDP-ja. Ni jim treba pritiskati dlje proti zahodu.

Ukrajinske sile krvavijo do smrti v protinapadu za protinapadom. Zakaj hiteti? Moskva je lahko potrpežljiva.

Zdi se gotovo, da bo Moskva končala svoje delo v Donbasu, nato pa svojo pozornost usmerila na zavzetje Odese, ruskega mesta, v katerem so ukrajinske sile leta 2014 zagrešile grozodejstva proti rusko govorečim prebivalcem, sicer ukrajinskim državljanom.

Moskvi se ne mudi. Če niso metodični in premišljeni, potem to niso Rusi.

Ukrajinske sile krvavijo do smrti v protinapadu za protinapadom. Zakaj hiteti? Moskva je lahko potrpežljiva.

Kitajska, Savdska Arabija in Indija kupujejo rusko nafto v rubljih. Sankcije škodijo ameriškim evropskim zaveznikom, ne Rusiji. Prihajajoča zima pa bo verjetno naredila več za spremembo evropske politične pokrajine kot kateri koli ukrep, ki bi ga Moskva lahko sprejela.

V Zakopanih, mestu s 27.000 prebivalci na skrajnem jugu Poljske, že pada sneg,« opozarja upokojeni polkovnik ameriških sil Douglas Abbott Macgregor.

Delite članek