sobota, 27. julij 2024 leto 29 / št. 209
Pulitzerjev nagrajenec Hersh: CIA je Norveški dostavila potapljaško opremo za sabotažo evropskega plinovoda
Ameriški novinar je opozoril, da je trditev norveške vlade, da ni vpletena v sabotažo Severnega toka – laž. Vir: Posnetek zaslona, Twitter
Preden je ameriška vohunska agencija CIA razstrelila šest od osmih cevi rusko-nemških plinovodov Severni tok 1 in Severni tok 2 v Baltskem morju, je norveški ladji dostavila dekompresijsko komoro za urjenje in omogočanje hitrejše vrnitve potapljačev na ladjo iz velikih globin, je za portal Democracy Now povedal Pulitzerjev nagrajenec, ameriški novinar Seymour Hersh, avtor odmevne raziskave o sabotaži Severnega toka.
Hersh je dodal, da je šlo za norveški rušilec, zato je trditev norveške vlade, da ni sodelovala v operaciji, označil za lažno.
»Globina, do katere se lahko potopijo, je 260 čevljev (80 metrov). Norvežani so našli najplitvejše mesto v Baltskem morju - med Švedsko in Dansko, in tam so se urili,« je povedal Hersh in poudaril, da je bil eksploziv postavljen na globini 260 čevljev.
»Cevovodi so pokriti z betonskimi ploščami. Zato jih je bilo razstreliti izredno zahtevno delo,« je dejal v pogovoru z Amy Goodman, ameriško raziskovalno in televizijsko novinarko.
— Piers Robinson (@PiersRobinson1) February 18, 2023
Hersh je dodal, da je šlo za norveški rušilec, zato je trditev norveške vlade, da ni sodelovala v operaciji, označil za lažno.
»To je tako neumna laž!« je poudaril.
»Na tej ladji je bila dekompresijska komora - dostavila in namestila jo je CIA,« je dodal.
Hersh je pred tem objavil članek, v katerem je ameriško administracijo in norveške oblasti obtožil organizacije sabotaže na plinovodih, ki je ustavila dostavo poceni ruskega plina v Nemčijo in druge evropske države.
V intervjuju za Berliner Zeitung je povedal, da je Washington sabotiral plinovoda Severni tok, ker se ukrajinski konflikt »ni izšel najbolje za Zahod«.
Dodal je, da je zagon Severnega toka 2 »ustavila Nemčija sama, ne mednarodne sankcije, vendar so se ZDA bale, da bo Berlin odpravil sankcije zaradi mrzle zime«.
German scholar Stephan Ossenkopp from the Schiller Institute supports Seymour Hersh's findings that the #NordstreamSabotage was a terrorist act by the #USA and other NATO members. pic.twitter.com/TJUMN165OY
— tim anderson (@timand2037) February 16, 2023
Hersheva preiskava sabotaže ni bila deležna velike pozornosti v zahodnih medijih, saj so se številni osrednji mediji odločili, da bodo njegova razkritja - ignorirali.
V ZDA na primer nekoč ugledna New York Times in Washington Post nista objavila niti besedico o Hershevih odkritjih.
Evropski pravni red ... zato resna obtožba Ameriške sabotaže plinovoda.
— Dane B.C. Drznil (@recmajkemi) February 17, 2023
Enaka zgodba s cenzuro Hershevih ugotovitev pa se je ponovila tudi v Veliki Britaniji.
O ozadju sabotaže plinovodov Severni tok nista črhnili ne Financial Times in ne Guardian.
— pxtañordiafacha (@piscacaespana) September 27, 2022
Pomenljivo dejstvo je tudi, da so se eksplozije zgodile - kako priročno! - v trenutku, ko je začel delovati Baltski plinovod, ki iz Norveške dovaja plin do Poljske.
Ob tem so vsi vodilni politiki Evropske unije zamolčali dejstvo, da tako kot pri ameriškem utekočinjenem zemeljskem plinu (LNG), je enako tudi z norveškim plinom - gre namreč za nekajkrat dražji energent od ruskega, ki je v Evropo - do trenutka sabotaže, ki jo je ob pomoči evropskih lakajev narekoval Washington - protekal po ceveh plinovoda Sevrni tok.
And someone just demonstrated how vulnerable pipelines are too sabotage.
— Joerg Beekmann (@jbeeko) September 27, 2022
In samo dan pred tem so v znanem časniku Lidovky objavili oceno ekonomista Trinity banke, da bo Nemčija že jeseni ali pozimi »kapitulirala« in morala odpreti Severni tok 2.
Še več, pred razstrelitvijo rusko-nemškega plinovoda so se v Nemčiji že začele demonstracije z zahtevo po odprtju Severnega toka 2:
Zahod je za sabotažo takoj obtožil Rusijo, ne glede na dejstvo, da Moskva ni imela motiva za uničenje lastnih plinovodov.
Vendar je bilo že od začetka sumljivo in značilno, da Danska in Švedska nista dovolili Rusom, da bi sodelovali pri preiskavi incidenta v Baltskem morju.
Zdaj vemo tudi, zakaj zahodne države niso dovolile, da bi ruski preiskovalci sodelovali pri preiskavi vzrokov eksplozij na plinovodih Severni tok.
Kremelj si je ves čas prizadeval, da bi plinovod Severni tok 1 nemoteno deloval, nasprotovala pa mu je Bela hiša, ob podpori Bruslja oziroma vzhodnoevropskih držav in režima v Kijevu.
