REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

NY Times in skupina večjih medijev pozvala predsednika ZDA Joeja Bidna na umik obtožb zoper Juliana Assangea

NY Times in skupina večjih medijev pozvala predsednika ZDA Joeja Bidna na umik obtožb zoper Juliana AssangeaSvoboda za Juliana Assangea! Vir: Twitter, zajem zaslona

Po dalj časa trajajočem molku in zadržanem odnosu »osrednjih« medijev do usode Juliana Assangea, ki je po oceni številnih uglednih mednarodnih združenj »najbolj pogumen novinar in publicist zadnjih dveh desetletij, za kar osebno in poklicno plačuje izjemno visoko ceno« - je vendarle prišlo do pomembnega premika.

Skupina medijev s prvopodpisanim New York Timesom je pozvala predsednika ZDA Joeja Bidna, naj umakne obtožbe zoper Juliana Assangea.

Po mnenju skupine uglednih zahodnih časopisov sodni pregon ustanovitelja WikiLeaksa predstavlja »nevaren precedens«.

Pet večjih časopisnih hiš, vključno z New York Timesom, je Bidnovo administracijo pozvalo, naj opusti obtožbe proti ustanovitelju WikiLeaksa Julianu Assangeu. Pridobivanje in objava »občutljivih informacij,« so zapisali, je »bistveni del vsakdanjega dela novinarjev.«

New York Times, The Guardian, Le Monde, Der Spiegel in El Pais so vsi po vrsti objavili podrobnosti iz tajnih ameriških diplomatskih depeš, ki jih je pridobil WikiLeaks leta 2010.

Ti dokumenti so razkrili, da so ZDA vohunile za svojimi zavezniki, premalo štele civilne žrtve v Iraku in Afganistanu ter narekovale tajno, posredniško vojno v Jemnu.

Assange je v Združenem kraljestvu priprt od leta 2019.

Britanske oblasti so ga brez kakršne koli razsodbe zaprle v celico strogo varovanega londonskega zapora Belmarsh, kjer čaka na izročitev Washingtonu, ki ga bremeni vohunjenja povezanega z objavo omenjenih depeš, pa tudi množice dokumentov, ki potrjujejo, da so ZDA zakrivile hude vojne zločine v Iraku in Afganistanu.

»Ta obtožnica postavlja nevaren precedens in grozi, da bo spodkopala prvi ameriški amandma in svobodo tiska,« so v ponedeljek zapisali vodilni svetovni mediji. »Pridobivanje in razkritje občutljivih informacij, kadar je to potrebno v javnem interesu, je osrednji del vsakdanjega dela novinarjev. Če je to delo kriminalizirano, sta naš javni diskurz in naše demokracije znatno oslabljena in v nevarnosti.«

»Dvanajst let po objavi afere 'Cablegate' je čas, da ameriška vlada konča pregon Juliana Assangea zaradi objave (temačnih ameriških) skrivnosti,« so uredniki pet večjih svetovnih časopisnih hiš poudarili v skupnem pismu, ki naslavlja ameriškega predsednika Joeja Bidna.

Spomnimo, administracija Baracka Obame se je svojčas odločila, da ne bo obtožila Assangea, saj je ugotovila, da bi s tem vsi časopisi oziroma novinarji tvegali podobne obtožbe in pregon.

Vendar pa je Mike Pompeo, nekdanji direktor vohunske agencija CIA v času predsednikovanja Donalda Trumpa, WikiLeaks leta 2017 razglasil za »nedržavno sovražno obveščevalno službo«. Leto pozneje je Trumpovo pravosodno ministrstvo spisalo obtožnico zoper Assangea.

Assange je konec leta 2016 padel v nemilost ameriške Demokratske stranke, potem ko je WikiLeaks objavil e-poštna sporočila, ki so razkrila napačno ravnanje s tajnimi komunikacijami takratne kandidatke za predsednico ZDA Hillary Clinton v času, ko je bila Obamova državna sekretarka.

WikiLeaks je tako razkril, da je bila Clintonova vpletena v vsestrankarsko zaroto, ta pa je Assangea brez kakršnih koli dokazov nato obtožila, da dela za Rusijo.

Vendar pa navkljub vsem pozivom in v luči naštetega - predsednik ZDA Joe Biden doslej še ni dal nobenega znaka, da namerava opustiti tožbo proti Assangeu.

Še več - potem ko je britanski sodnik lani sprva razsodil proti izročitvi ustanovitelja WikiLeaksa Združenim državam Amerike, je tiskovni predstavnik Bidnovega ministrstva za pravosodje Marc Raimondi dejal, da »še naprej zahtevamo njegovo izročitev.«

(Zdaj že nekdanja) britanska notranja ministrica Priti Patel je nato junija odobrila izročitev Američanom, potem ko so oblasti ZDA obljubile, da bodo z Assangeom na ameriških tleh ravnale humano.

Assange se je pritožil na sramotno odločitev tedanje britanske vlade...

Nato je bil 1. novembra vročen sodni poziv nekdanjemu direktorju Cie Miku Pompeu (video spodaj); Pompea bremenijo očitki, da je ne le vohunil za ustanoviteljem WikiLeaksa in novinarjem Julianom Assangeom, njegovimi zdravniki, odvetniki in družino, ampak je snoval celo atentat nanj!

Pompeo je bil očitno obseden z Assangeom, saj je sozarotnikom iz ameriške administracije naročil celo načrte, kako bi se publicista, ki je razkril najhujše ameriške vojne zločine v Aziji in Afriki - trajno znebili.

Zato so skrajno prazno izzvenele tudi besede Antonyja Blinkna, državnega sekretarja v Bidnovi vladi, ki jih je zapisal ob letošnjem mednarodnemu dnevu za končanje nekaznovanosti zločinov proti novinarjem.

»Nobenemu novinarju se ne sme groziti, ga nadlegovati, napadati, ga aretirati ali ubiti, ker opravlja svoje delo. Ob mednarodnem dnevu boja proti nekaznovanju zločinov nad novinarji se zaobljubljamo, da bomo še naprej ščitili in spodbujali pravice do svobodnega tiska in varnost novinarjev,« je zapisal Blinken.

Blinken je pri tem hinavsko spregledal dejstvo, da najbolj znani novinar na svetu, Avstralec Julian Assange, ki ga ZDA preganjajo in mu grozi drakonska kazen 175 let zapora ali celo smrtna kazen v primeru, če ga Združeno kraljestvo izroči Washingtonu, še vedno ni svoboden (na današnji dan) po 3 letih, 7 mesecih in 18 dneh političnega zapora v strogo varovanem londonskem zaporu Belmarsh, kjer je zaprt v celici brez kakršne koli razsodbe.

In vse to po 6 letih, 9 mesecih in 23 dneh prostovoljnega pripora na ekvadorskem veleposlaništvu v času, ko je imel azil te države...

V luči usode političnega zapornika Juliana Assangea in nasilju, ki ga trpi več kot desetletje, se zdi nič manj cinična zaveza Bidnove administracije ob letošnjem mednarodnemu dnevu za končanje nekaznovanosti zločinov proti novinarjem o »odprtemu in svobodnemu tisku doma in v tujini.«

Spomnimo, Nils Melzer, profesor prava in posebni preiskovalec Organizacije združenih narodov (OZN), specializiran za preiskovanje posledic in žrtev mučenja, že vrsto let opozarja, da je Assange žrtev »psihološke torture«.

Melzer ob tem izpostavlja, da je bil »Assange že več let namerno izpostavljen vse hujšim oblikam krutega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, katerega kumulativne učinke lahko opišemo le kot psihološko mučenje.«

Svoj glas v boju za osvoboditev Juliana Assangea sta te dni povzidgnila tudi Andrés Manuel López Obrador, predsednik Mehike (video spodaj) in Lula da Silva, novoizvoljeni predsednik Brazilije.

Kaj na sve to poreče predsednik Slovenije Borut Pahor?

Kaj pa osrednji slovenski mediji?

Vlada Republike Slovenije?

Spomnimo, Protestna ljudska skupščina je že 4. maja »prihodnjo slovensko vlado« premierja Roberta Goloba pozvala, »naj uresniči svoje predvolilne obljube in Assangeu ponudi politično zatočišče.«

Potem pa vse tiho je bilo...

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke