REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

NATO na mukah: Kdo bo Stoltenbergov naslednik?

NATO na mukah: Kdo bo Stoltenbergov naslednik?Bliža se datum odhoda sedanjega generalnega sekretarja, a v Severnoatlantskem zavezništvu še vedno ni enotnega mnenja, kdo bo novi šef; kroži veliko imen potencialnih kandidatov, a razprave o njih večinoma potekajo v zakulisju. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Tekma za mesto naslednjega šefa bloka NATO se zaostruje, Reuters pa poudarja, da gre za tekmo na slepo, v kateri nič ne kaže na bodočega zmagovalca, čeprav se kot potencialni kandidati omenjajo številna imena.

Jens Stoltenberg, Norvežan, ki je aktualni generalni sekretar čezatlantskega vojaškega zavezništva, bi se moral po devetih letih na tem položaju konec septembra upokojiti, številne članice Nato pakta pa si želijo, da bi se vprašanje njegovega naslednika rešilo prav na vrhu Nata v Litvi sredi julija, če ne celo prej.

Kar pomeni, da časa za dosego soglasja o novem voditelju ni veliko, zato bi se, kot namiguje Reuters, lahko zgodilo tudi, da bi članice od Stoltenberga zahtevale še četrto podaljšanje njegovega mandata.

»Kdor koli prevzame vajeti, bo to storil v kritičnem trenutku, ko se bo soočil z dvojnimi izzivi ohranjanja enotnosti pri podpori Ukrajini in hkrati varovanja miru pred kakršno koli eskalacijo, ki bi NATO potegnila neposredno v vojno z Rusijo,« komentira tiskovna agencija.

Britanski obrambni minister Ben Wallace je prejšnji teden razkril, da bi si želel, da bi to mesto prevzel on, a ker nekatere vlade v Evropi zahtevajo prvo žensko na mestu generalne sekretarke Nata, se kot resna kandidatka kaže danska premierka Mette Frederiksen.

Ne glede na izjemno javno izpostavljenost tega položaja, pa glede izbire osebe, ki ga bo zasedla, vlada popolna skrivnost - večinoma se vse vrti okoli posvetovanj med voditelji in diplomati, ki se bodo nadaljevala do končnega dogovora.

Jamie Shea, nekdanji visoki uradnik Nata, ki je zavezništvu služil 38 let, trdi, da voditelji Nata iščejo spretnega politika, dobrega komunikatorja in diplomata.

»Pomemben del naloge je ohranjanje družine skupaj in da obdrži vse na krovu ves čas, ter tudi ohranjanje stikov z vsemi zavezniki, da bi jim zagotovili, da se ukvarjate z njihovimi problemi,« poudarja Shea, ki se ga mnogi spominjajo kot ciničnega tiskovnega predstavnika Nata, ki je brez kančka slabe vesti opravičeval civilne žrtve zračnih napadov kot kolateralno škodo v času bombardiranja ZRJ leta 1999.

Številni diplomati zato vidijo prav biritanskega obrambnega ministra Wallaca kot močnega kandidata, medtem ko nekateri, predvsem iz Francije, želijo, da bi bil generalni sekretar izvoljen iz države Evropske unije, upajoč na tesnejše sodelovanje med Natom in EU.

»Frederiksenova izpolnjuje vsa zgoraj navedena merila. Čeprav pravi, da ni kandidatka, je nehala ponavljati, da je ta služba ne zanima. Natovi diplomati so dejali, da se o njej resno razmišlja v zakulisju,« poudarja Reuters in dodaja, da medtem, ko ta položaj tradicionalno dobi Evropejec, vsak resen kandidat potrebuje blagoslov Washingtona, ki je prevladujoča sila Nata.

Po poročanju te agencije administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna še nima favorita, na drugi strani oceana pa poteka tudi živahna razprava o prihodnosti položaja vodje čezatlantskega zavezništva.

Tiskovni predstavnik State Departmenta pa pravi, da je »prezgodaj ugibati o tem, koga bodo podprle ZDA«.

45-letna socialdemokratka Mette Frederiksen je leta 2019 postala najmlajša predsednica vlade Danske in bi se morala temu položaju odpovedati, če bi bila imenovana na čelo Nata.

To bi, kot trdijo politični komentatorji, njeno sicer krhko vlado pripeljalo na rob zloma. Če pa bi Frederiksenova res dobila službo, bi bila tretja vodja Nata iz kakšne od nordijskih držav.

Kot druge možnosti se pojavljajo estonska premierka Kaja Kallas, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen iz Nemčije in podpredsednica kanadske vlade Chrystia Freeland.

Toda diplomati pravijo, da se mnogim članicam Nata odnos Kaje Kallas do Rusije zdi preveč »jastrebovski«, medtem ko je Ursula von der Leyen pa mnenju Berlina bolj potrebna v Evropski komisiji.

Za Freelandovo je minus to, da je neEvropejka, ob tem izhaja iz države, ki ni znana po posebno velikodušnih prispevkih za vojsko.

Vendar to niso edine možnosti, saj se pogosto omenjajo tudi druga imena.

Denimo veteran nizozemske vlade Mark Rutte, ki sicer trdi, da si tega položaja prav posebej niti ne želi, pa tudi španski premier Pedro Sánchez, za katerega se zdi, da ima bolj pereče delo, saj ga letos doma čakajo splošne volitve.

Nekateri diplomati, ki so govorili za Reuters, so tudi podvomili, da bi bili številni kandidati, o katerih se razpravlja, sprejemljivi za turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, ki mu napovedujejo zmago na volitvah.

Erdoğan doslej ni pokazal, da bi se obotavljal blokirati konsenz Nata, na primer glede sprejema Švedske v zavezništvo.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek