REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Načrt Bele hiše za RAZKOSANJE Rusije: Washington pripravil »novo strategijo«, katere ruske province so prve na udaru?

Načrt Bele hiše za RAZKOSANJE Rusije: Washington pripravil »novo strategijo«, katere ruske province so prve na udaru?Bidnova administracija bi rada razkosala Rusko federacijo in si tako zagotovila nadzor nad zalogami nafte in plina v tem delu sveta. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

»Slabitev Rusije«, politiko, ki so jo visoki ameriški uradniki zastavili kot strategijo v prvih mesecih ruske invazije na sosednjo Ukrajino, je v zadnjih tednih v ameriškem javnem govoru zamenjal nov izraz – »dekolonizacija«.

Da zadeva in ta novota sploh nista neuradni niti neresni, priča pred dnevi sklican sestanek Komisije za evropsko varnost in sodelovanje (CSCE), znane tudi kot Helsinška komisija ZDA, kjer je bila glavna tema »moralna in strateška nujnost delitve Rusije«.

Da zadeva in ta novota sploh nista neuradni niti neresni, priča pred dnevi sklican sestanek Komisije za evropsko varnost in sodelovanje (CSCE), znane tudi kot Helsinška komisija ZDA, kjer je bila glavna tema »moralna in strateška nujnost delitve Rusije«.

CSCE je sicer neodvisna komisija zvezne vlade ZDA, ki jo nadzoruje ameriški kongres.

Kot piše na uradni spletni strain zadevne komisije, ta že več kot 45 let »spremlja spoštovanje Helsinškega sporazuma in spodbuja celovito varnost s spodbujanjem človekovih pravic, demokracije ter gospodarskega, okoljskega in vojaškega sodelovanja med 57 državami OVSE«.

Skratka, gre za še en odbor, ki ga vodi in financira ameriška vlada, zato je bila novica o dogodku objavljena na njeni spletni strani.

Povzetek panela v režiji ameriške Komisije za evropsko varnost in sodelovanje navaja, da je »barbarska vojna Rusije proti Ukrajini, pred tem pa proti Siriji, Libiji, Gruziji in Čečeniji, vsemu svetu razkrila zlobni imperialni značaj Ruske federacije.«

»Agresija je spodbudila tudi pogovor o ruskem notranjem cesarstvu glede na prevlado Moskve nad številnimi avtohtonimi neruskimi etničnimi skupinami in brutalne ukrepe, s katerimi je Kremelj zatrl njihovo nacionalno samoizražanje in samoodločbo,« so poudarili udeleženci panela pod taktirko CSCE.

Ob tem pa so pozabili na dejstvo, da ZDA že od konca druge svetovne vojne ob pomoči vohunske agencije CIA in zaveznic iz Evrope, predvsem Velike Britanije pomagajo lokalnim desničarjem strmoglaviti progresivne voditelje držav po svetu, sodelujejo v krvavih vojaških pučih, sprožajo vojne in vojaške intervencije po Aziji in Afriki

Spomnimo se samo Vietnama, Iraka, Libije, Afganistana… Nekoč urejenih držav, ki so jih ameriške intervencije, ob pomoči zaveznikov iz NATO pakta pahnile v revščino in sesule v prah…

Toda strategi Bele hiše sedaj ugotavljajo, da so ta trenutek nujne razprave o »obračunu s temeljnim ruskim imperializmom in potrebi po dekolonizaciji Rusije, da bi Rusi oziroma Rusija postala trajnostni dejavnik evropske varnosti in stabilnosti«.

»Kot naslednica Sovjetske zveze, ki je svojo kolonialno agendo skrivala s protiimperialno in protikapitalistično nomenklaturo, Rusija šele mora dobiti ustrezen nadzor zaradi svojih doslednih in pogosto brutalnih imperialnih teženj,« dodajajo snovalci zunanje politike sedanjega ameriškega predsednika Joeja Bidna.

Tukaj je videti na delu nevaren prehod z doslej znanih propagandnih floskul o »širjenju svobode in demokracije« k potrebi po »dekolonizaciji« Rusije.

Na začetku ukrajinske vojne je bil ameriški cilj degradacija ruskih sil na prizorišču spopada.

Ton se je nato preusmeril v spremembo režima v Moskvi.

Po tem načrtu, se morajo Rusi osvoboditi diktatorja Vladimirja Putina, da bodo lahko uživali sadove demokracije kot ostali svobodni svet pod taktirko ZDA.

Bela hiša se je sicer hitro distancirala od Bidnove nespametne pripombe o spremembi režima v Kremlju, ki jo je ameriški predsednik omenil v pogovoru z novinarji med marčevskim obiskom v Varšavi.

In tako mimogrede (in predvsem prezgodaj!) razkril resnične prvine tajnega ameriškega scenarija, kako si podrediti Rusijo.

Bidnova nespametna pripomba o spremembi režima v Kremlju, ki jo je ameriški predsednik omenil v pogovoru z novinarji med marčevskim obiskom v Varšavi je mimogrede (in predvsem prezgodaj!) razkrila tajni ameriški scenarij, kako uničiti Rusijo. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Pa vendarle je ta Bidnova napoved ostala še kako živa v pogovorih tako uradnikov State Departmenta kot v vodilnih ameriških medijih.

Tako je tokratni sestanek Helsinške komisije v Washingtonu šel še korak dlje – menjava režima v Moskvi in demokracija nista več dovolj dobri, ampak je sedaj prišel na plano pravi načrt: razdeliti Rusijo na manjše politične enote, da bodo te lahko »svobodne«.

Na sestanku CSCE se je tako prišlo do sklepa, da je treba zagotoviti znatno (finančno in vsako drugo) podporo separatističnim gibanjem znotraj Rusije, pa tudi diaspori.

Ob tem si bodo ZDA ob zaveznicah iz Evropske unije in Združenega kraljestva prizadevale za neodvisnost Čečenije, Tatarstana, Dagestana, pa tudi zgodovinskih območij, ki so obstajala stoletja prej, kot je Čerkezija.

Ni skrivnost, da so podobne ideje obstajale v okopih ameriške administracije že v času razpada ZSSR, ko je neokonzervativec Dick Cheney, kasnejši podpredsednik ZDA, predlagal, da se dela v smeri razdelitve Rusije na več manjših držav, medtem ko je leta 1997 nekdanji ameriški svetovalec za nacionalno varnost Zbigniew Brzezinski prišel na idejo o ruski konfederaciji, ki bi jo sestavljala Evropska Rusija, Sibirska republika in Daljnovzhodne republike.

Na seji tokratne Helsinške komisije pa je uvodni nagovor udeležencev imel demokratski kongresnik iz Tennesseeja Steve Cohen, človek, ki ima sloves specialista za rusko vprašanje.

Da je skovanka o »dekolonizaciji Rusije« v resnici nadomestek za odkrito zagovarjanje njene delitve, ki je medtem postala del novega političnega žargona v Beli hiši, dokazujejo tudi nedavno objavljeni članki.

Ameriška kleptokracija - kako so ZDA ustvarile največjo svetovno shemo pranja denarja v zgodovini. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

»Rusija je zadnji evropski imperij, ki se je uprl celo osnovnim prizadevanjem za dekolonizacijo, kot je podelitev avtonomije podrejenemu prebivalstvu. In kot smo videli v Ukrajini, se je Rusija pripravljena zateči k vojni, da bi ponovno osvojila regije, ki jih šteje za svoje posestvo. Zahod mora dokončati projekt, ki ga je začel leta 1991. Prizadevati si mora za popolno dekolonizacijo Rusije,« je poudaril avtor knjižne uspešnice American Kleptocracy Casey Michel, ki je bil med udeleženci tokratnega srečanja ameriške Helsinške komisije.

Michel je izpostavil je razočaranje, »da Amerika razpada Sovjetske zveze ni izkoristila za vpliv na nadaljnji razpad Rusije.«

»Znotraj Rusije so celi narodi, ki so bili kolonizirani,« je dodal Michel in poudaril, da »spričo temeljnega ruskega imperializma obstaja potreba po dekolonizaciji Rusije, da bi postala trajnostni akter v evropski varnosti in stabilnosti.«

Erica Marat, profesorica na Visoki šoli za mednarodne varnostne zadeve pri Univerzi Pentagona za nacionalno varnost, je poudarila, da »Rusija izvaja genocid«, medtem ko je nedavno Leonid Bershidsky, Bloombergov novinar in komentator, v svoji analizi »sklenil, da vojna v Ukrajini nujno pomeni tudi vrnitev imperialistične Rusije.«

»To je oživilo tudi razprave o tem, ali je treba Rusijo 'dekolonizirati' ali morda 'defederalizirati', da bi pogasila svoje imperialistične ambicije in zajezila svojo vojaško grožnjo. Razpad današnje Rusije, podoben razpadu Sovjetske zveze, velja za možen in za nekatere celo najbolj zaželen izid ruske invazije na Ukrajino,« je zapisal Bershidsky.

V začetku junija je tudi Center za evropsko politično analizo (CEPA) na svoji spletni strani objavil poziv k novi strategiji do Rusije.

»Trpljenja Ukrajine so v veliki meri posledica strateškega neuspeha Zahoda. Prvič, napačno smo razumeli razpad ZSSR. Takrat nam je umanjkalo avre imperializma in avtoritarnosti nad domnevno demokratično in prijateljsko novo rusko državo. Zahodne države te napake ne bi smele ponoviti. Skrajšani izraz za naš cilj bi moral biti: dekolonizacija.«

In - kako bi bila videti razdeljena Rusija?

Zagovorniki ideje o delitvi največje države na svetu se večinoma sklicujejo na besede samega Putina, ki naj bi pogosto omenjal »zgodovinsko Rusijo«, v kateri je bil tudi večji del sodobne Ukrajine.

Logika Američanov, ki jim je všečna ideja razbitja Rusije na manjše koščke njenega ozemlja, ki bi bili lažje podvrženi ameriški dominaciji, gre nekako takole: Če je mogoče govoriti o osrednji ruski državi in ​​ne o državi znotraj njenih sedanjih meja, potem je mogoče trditi, da je to jedro pravzaprav veliko manjše od današnje Rusije, ko se ogolijo vsa »imperialna osvajanja«, vključno z večjim delom Sibirije pred letom 1721, ko je Rusija postala cesarstvo.

Tatarstan, naseljena ruska regija na Volgi, je še en primer.

Lani je 55 odstotkov šolarjev glavnega mesta Kazan za materni jezik izbralo tatarščino, zato se ameriški zarotniki, odločni, da pomanjšajo Putinovo Rusijo na v svetu nič več vplivne še manj pa pomembne delčke, sprašujejo, ali je to območje, ki ga je leta 1552 osvojil Ivan Grozni, res lahko del jedra sedanje Rusije.

Enako navajajo za regijo Tuva, ki se je Sovjetski zvezi pridružila šele leta 1944 in je doživela separatistične nemire v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja, pa tudi za Dagestan, osvojen v začetku 19. stoletja, kjer se manj kot štiri odstotke učencev uči ruščine kot izbrane materinščine.

Še en argument na to temo je, da bi bila vsa našteta območja danes neodvisne države, če bi jih Sovjetska zveza konstituirala kot »federativne republike« namesto kot »avtonomne republike« znotraj Rusije.

Eden od številnih zemljevidov o namišljeni razdeljeni Rusiji, ki bi jo snovalci tega načrta iz Bele hiše izvedli tudi s spremembo ne le notranjih, ampak tudi mednarodno priznanih zunanjih meja Rusije, kar bi lahko dokončno sesulo v prah doslej znani svetovni red, ter poslalo na smetišče zgodovine od druge svetovne vojne naprej upoštevano mednarodno pravo in odprlo Pandorino skrinjico podobnih aspiracij številnih drugih držav s skominami po ozemlju drugih držav, kjer živijo njene manjšine –, a ki jih je mogoče najti na svetovnem spletu, pušča sedanji Ruski federaciji le delček njenenega zahodnega ozemlja, ki je najbližje Evropski uniji.

Bruselj bi seveda pomagal Washingtonu nadzorovati tudi ta preostanek Rusije.

Toda - kot poročajo britanski mediji, zaenkrat ta ameriški peklenski načrt, kako si podrediti Rusijo in njene naravne vire - ni navdušil voditeljev EU.

Italija, Nemčija in Francija so zaenkrat previdne, druge države EU, ki ne sodijo med njene jedrne sestavine, predvsem pa tiste z vzhoda Evrope (Poljska, baltske države, Slovaška, Češka, razen Madžarske...) pa bi se zelo rade lotile razkosanja Rusije pod taktirko ZDA.

Sodeč po načrtih ZDA pa bi se na štrcelj te nove - Zahodne Rusije navezali »Komi« in »Uralska republika«, nato »Sibirska republika«, »Republika Saha« in »Daljnovzhodna republika«.

Na skrajnem jugu bi bile »Altal«, »Tuva« in »Buryatia«, medtem ko bi jugozahodni del Putinove sedanje Rusije Združene države Amerike ob pomoči svojih zaveznic iz NATO pakta in Evropske unije razdelile na osem majhnih republik - »Mordovio«, »Tatarstan«, »Udmurtio« ...

Pod črto, Washington si želi, po vzorcih, že preizkušenih v Iraku, Afganistanu, Libiji … s tem načrtom ne le pridobiti pod svoj nadzor območja bogata z deficitarnimi energenti (nafto in plinom), temveč hkrati ustvariti trajno nestabilnost tako v Evropi kot Aziji.

Ni dvoma, da bi s tem pretkanim načrtom vsakokratna administracija ZDA lažje kontrolirala ne le Evropo, ampak – in predvsem - svojega največjega tekmeca na svetovnem gospodarskem, pa tudi političnem parketu: Peking oziroma Kitajsko.

Tako kot bi v formi Velikega brata ZDA v prihodnje zlahka narekovale svojo politiko tudi še preostalemu delu sveta.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek