REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Motilec »Železne kupole« na muhi Mossada: Palestinskega hekerja pred izraelskimi agenti rešili turški obveščevalci

Motilec »Železne kupole« na muhi Mossada: Palestinskega hekerja pred izraelskimi agenti rešili turški obveščevalciTurški MIT je hekerja iz Gaze Omarja A., ki je stal za motnjami v izraelskem obrambnem sistemu »Železna kupola«, rešil pred agenti Mossada, ki so ga poskušali ugrabiti... Vir: Posnetek zaslona, X

Nacionalna obveščevalna organizacija Turčije (sedež MIT lahko vidimo v tvitu spodaj) je Omarja A. rešila pred gotovo smrtjo in ugrabitvijo v mednarodni operaciji ter mu ponudila zaščito, saj je bil znani palestinski heker tarča Mossada v Turčiji in Maleziji.

Tega mladeniča, ki je zaslužen za vdor v izraelski sistem zračne obrambe Iron Dome (Železna kupola), Izrael išče že dolgo časa.

Po treh letih preiskav je izraelska obveščevalna služba prišla na sled Omarja A., ki je v letih 2015 in 2016 vplival na delovanje »Iron Dome« in tako pomagal brigadam Al-Qassam, vojaškemu krilu Hamasa, pri raketnih napadih na Izrael.

Mladenič se je preselil v Carigrad leta 2020, a mu je bil Mossad za petami tudi v Turčiji.

Omar, ki je diplomiral iz računalniškega programiranja na Islamski univerzi v Gazi, je bil snovalec hekerske programske opreme za ministrstvo za notranje zadeve v Gazi, ki se lahko infiltrira v mobilne telefone z operacijskim sistemom Android.

Že s tem se je znašel na Mossadovem seznamu potencialnih tarč.

Da bi ga zvabili, so mu leta 2019 ponudili službo prek norveškega programskega podjetja, vendar je Omar, sumničàv glede vpletenosti Izraela, ponudbo zavrnil, piše Daily Sabah.

Mladenič se je nato preselil v Carigrad leta 2020, a mu je bil Mossad za petami tudi v Turčiji.

MIT je prav tako vedel za njegovo prebivališče v Turčiji zaradi Omarjevega hekerskega ozadja.

Aprila 2021 ga je kontaktiral agent po imenu Raed Ghazal, ki je trdil, da je vodja kadrovske službe v francoskem podjetju, in Omarju ponovno ponudil službo.

Omar je že hotel sprejeti ponudbo, vendar ga je MIT kontaktiral in ga opozoril na nevarno »shemo«.

Ghazal je v Carigradu dvakrat »intervjuval« Omarja in ga poskušal prepričati, da sprejme službo.

Po Ghazalu je z njim »v imenu francoskega podjetja« stopil v stik tudi Omar Shalabi, še en Mossadov operativec.

Omarju je ponudil 10.000 dolarjev za kodiranje programske opreme zanje.

Omar je opravil delo, plačalo pa ga je domnevno francosko podjetje.

Junija 2022 je drugi operativec Mossada po imenu Nikola Radonij stopil v stik z Omarjem in mu ponudil službo v Braziliji ali Carigradu.

Z njim so bili še trije ljudje, ki so delali za izraelsko obveščevalno službo, predstavljali pa so se kot ekipa »programerjev«. Omarja so poskušali prepričati, da se pridruži ekipi za spletni projekt.

Radonij ga je skušal prepričati, naj zaradi projekta odpotuje v tujino, saj je Mossad nameraval Omarja odpeljati v Tel Aviv na zaslišanje.

Ko je MIT izvedel za ugrabitev, so turški uradniki stopili v stik z malezijskimi oblastmi in jim prek programske opreme za sledenje pomagali najti lokacijo na kateri so izraelski vohuni imeli v ujetništvu Omarja A.

Omar je že hotel sprejeti ponudbo, vendar ga je MIT kontaktiral in ga opozoril na nevarno »shemo«.

Toda operativci Mossada niso odnehali. Omar A. se je septembra 2022 odločil oditi na počitnice v Malezijo.

Carigrajska podružnica protiobveščevalnega oddelka MIT je ponovno posredovala in na njegov mobilni telefon namestila programsko opremo za sledenje, potem ko ga je opozorila na morebitno ugrabitev v tujini.

Rekonstrukcija Mossadove ugrabitve Omarja A. v Maleziji. Vir: Posnetek zaslona, X

Dejansko je bil Omar A. nekaj dni pozneje ugrabljen v Kuala Lumpurju in odpeljan v odročno kočo približno 50 kilometrov stran od malezijske prestolnice.

Tam so ga osumljenci, ki delajo za Mossad, zasliševali in mučili.

Mossadovi operativci v Tel Avivu so se zaslišanju pridružili prek video klica.

Zasliševali so ga o metodah, ki jih je uporabil za vdor v sistem »Iron Dome« in hekersko programsko opremo, ki jo je zasnoval za Android, ki jo je razvil.

Ko je MIT izvedel za ugrabitev, so turški uradniki stopili v stik z malezijskimi oblastmi in jim prek programske opreme za sledenje pomagali najti lokacijo na kateri so izraelski vohuni imeli v ujetništvu Omarja A.

Malezijske varnostne sile so sprožile racijo, vdrle v hišo in rešile Omarja. V zvezi z njegovo ugrabitvijo je bilo aretiranih enajst osumljencev.

Omar A. se je vrnil v Turčijo in bil odpeljan v varno hišo, ki jo je zagotovil MIT.

Organizacija je tudi usklajevala prijetje Foada Osame Hijazija s protiteroristično policijo v Carigradu. Hijazi je bil eden od operativcev Mossada, ki je sodeloval z Nikolo Radonijem.

Fadija al-Batsha, raziskovalnega inženirja, za katerega so Izraelci sumili, da naj bi bil povezan s Hamasom, sta leta 2018 blizu njegovega doma v malezijski prestolnici ustrelila dva oborožena napadalca, ki sta pobegnila s kraja dogodka.

Medtem ko je njegova družina za izvedbo atentata obtožila izraelsko vohunsko agencijo Mossad, je takratni izraelski obrambni minister Avigdor Lieberman zanikal vpletenost Izraela.

Izrael naj bi v preteklosti ubil več palestinskih aktivistov, mnoge od njih v tujini.

V Jordaniji leta 1997 so agenti Mossada poskušali ubiti takratnega političnega vodjo Hamasa Khaleda Meshaala, tako da so mu v uho razpršili strup, a jim ni uspelo.

Mossad naj bi stal tudi za atentatom leta 2010 na glavnega poveljnika Hamasa Mahmuda al-Mabhuha v hotelu v Dubaju. Izrael ni nikoli potrdil ali zanikal svoje vpletenosti v Mabhuhov umor.

Turška obveščevalna služba je že prej odkrila podobne zarote Mossada za vohunjenje za Palestinci, ki živijo v Turčiji.

Julija so mediji poročali, da je MIT odkril »celico duhov« 56 operativcev, ki so v imenu Mossada vohunili za neturškimi državljani.

Dokumenti MIT razkrivajo, da so vohuni zbirali biografske obveščevalne podatke o tujih državljanih prek spletnega usmerjanja, sledenja vozil z GPS, vdiranja v omrežja Wi-Fi, zaščitena z geslom, in iskanja zasebnih lokacij.

Celica, sestavljena iz državljanov iz različnih držav Bližnjega vzhoda, je uporabljala več lažnih spletnih strani v več jezikih, večinoma arabščini, da bi pridobila tehnične lokacije in prave IP naslove, razkriva MIT.

Turški mediji so maja tudi poročali, da je MIT razbil še eno celico 15 agentov Mossada s sedežem v Carigradu in jih aretiral šest.

Ugotovili so tudi, da so agente v Evropi usposabljali vodstveni delavci Mossada, ki jim je bila zaupana naloga, da spremljajo podjetje in 23 posameznikov, ki so bili poslovno povezani z Iranom.

Decembra lani je bila razkrita sedemčlanska skupina, ki je vohunila za Palestinci za Mossad, ki je uporabil svoje obveščevalne podatke za sprožitev spletnih kampanj blatenj in groženj Palestincem.

MIT je v sodelovanju s turško policijo v zadnjih letih odkril številne vohunske mreže, vključno s tisto, ki dela za Rusijo, in preprečil iransko zaroto, katere cilj so bili poboji izraelskih državljanov v Turčiji.

Operacije so vodile tudi do razkritja zgodbe iranskih operativcev o ugrabitvi iranskih disidentov, ki so se zatekli v Turčijo.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke