REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Mošeja, ali lahko to nekoliko tišje? Danska razmišlja o prepovedi islamskega poziva k molitvi

Mošeja, ali lahko to nekoliko tišje? Danska razmišlja o prepovedi islamskega poziva k molitviPetje imamov se ne bi smelo slišati »nad danskimi strehami«, sporoča minister za migracije. Vir: Posnetek zaslona, X

Danska razmišlja o vsedržavni prepovedi islamskega poziva k molitvi. Minister za migracije Morten Bodskov je dejal, da zanj »v državi ni prostora«.

Ta poteza prihaja sredi prizadevanj danske vlade proti »islamizaciji«.

V pogovoru za lokalni portal Ricau je Bodskov, visoki predstavnik vladajoče Socialdemokratske stranke, dejal, da bodo danske oblasti ponovno odprle preiskavo o tem, ali je mogoče »azan« oziroma poziv k molitvi zakonito prepovedati po vsej Danski.

»Poziv k molitvi se ne bi smel slišati nad danskimi strehami,« je dejal minister. »Na Danskem ni prostora zanj in ko se sprehajate po Danskem, se ne bi smeli spraševati, ali ste v predmestju Islamabada.«

Poziv k molitvi (azan) se tradicionalno recitira petkrat na dan, da se muslimani pokličejo k molitvi.

V nekaterih državah se predvaja prek zvočnikov, pritrjenih na mošeje ali minarete.

Nekatere danske občine, vključno s Københavnom, so že omejile pozive k molitvi prek zvočnikov z lokalnimi pravili o hrupu.

Vendar Bodskov meni, da »islamizacija« še vedno zaseda preveč javnega prostora na Danskem, v državi s približno šestimi milijoni prebivalcev, kjer živi približno 270.000 muslimanov (približno pet odstotkov celotnega prebivalstva) in približno 100 mošejami.

Pobuda prihaja v času, ko je premierka Mette Frederiksen začela svoj tretji zaporedni mandat, potem ko je njena Socialdemokratska stranka marca doživela najslabši volilni rezultat v več kot stoletju, ki ga je prizadela jeza volivcev zaradi visokih življenjskih stroškov, pritiska na socialno varnost in migracij.

Desničarska Danska ljudska stranka je medtem skoraj potrojila svojo podporo, potem ko si je prizadevala za ničelno neto migracijo muslimanov.

Frederiksnova se je odzvala z zaostritvijo svojega stališča do islamske vidnosti v javnem življenju, vključno s pozivi k razširitvi danske prepovedi nošenja tančic na šole in univerze ter odstranitvi molilnic s kampusov.

V preteklosti so njene vlade podpirale tudi strožja pravila o azilu, zakone o »getih«, namenjene območjem z veliko migrantsko populacijo, in ukrepe, ki oblastem omogočajo preselitev prebivalcev iz sosesk, ki veljajo za premalo integrirane.

Zagovorniki predlagane prepovedi poziva k molitvi pravijo, da bi to ohranilo danski sekularni javni prostor in preprečilo, da bi islamske prakse preoblikovale »zvočno pokrajino« države, medtem ko kritiki pravijo, da cilja na eno vero in bi lahko kršila ustavno varstvo javnega bogoslužja.

Evropa doživlja širši odpor proti migracijam in javnim islamskim praksam, države, kot so Nizozemska, Belgija, Avstrija, Švica in Danska, pa so nedavno sprejele popolno ali delno prepoved pokrivanja obraza.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke